The Babadook je ena od najbolj opevanih grozljivk zadnjih let, ki je v kreativno utrujeni žanr prelivanja krvi in cenenih trikov znova vnesel občutke pristnega strahu. Tistega strahu, ki je zakoreninjen globoko v nas in se le redko manifestira v fizični obliki. Strahu, kjer zlo ne potrebuje veliko, da stre psiho glavnih junakov in jih pahne v brezno popolne norosti. V pričujočem briljantnem filmu režiserke in scenaristke Jennifer Kent je strah prisoten v skrivnostni knjigi o zlobnežu Babadooku, ki pade v roke utrujeni vdovi Amelie in njenemu sinu, ki boleha za nespečnostjo in nenadnimi napadi agresije. Ko dvojica iz radovednosti odpre knjigo, s tem v svet vdre nadnaravna entiteta, ubijalska pošast, zaradi katere tako Amelie kot njen sin postane talca v lastni hiši. Glavnina filma The Babadook se odvija v notranjosti manjše hiše, zaradi česar lokacija dogajanju doda potrebno klavstrofobično vzdušje in zgolj to je dovolj, da film pri gledalcu zbuja nelagodije, domiselna uporaba praktičnih učinkov in srhljiva glasba pa dodatno poskrbita, da je gledalec prestrašen vse do nastopa odjavne špice. In ker je zdaj že ikonični lik Babadooka večino časa skrit pred očmi glavnih junakov in gledalcev, ni nikoli povsem jasno, če gre za resnično entiteto zla ali pa zgolj produkt bolne domišljije glavnih junakov, ki sta obremenjena z tihimi zamerami in travmami iz pretelkosti. Da film tako mojstrsko zaigra na emocionalne strune, se je treba v veliki meri zahvaliti tudi fizično in psihično naporni igralski predstavi Essie Davis v vlogi Amelie, ki fenomenalno upodobi na smrt utrujeno in prestrašeno mater. Vse te prednosti vodijo do prijetnega spoznanja, da je The Babadook ena najboljših grozljivk vseh časov.