V 70. in 80. letih so se znotraj žanra filmskih grozljivk rojevali izdelki z oznako “body horror”. Šlo je za primere ekstremnih filmov, ki so raziskovali zmožnosti človekovega telesa, najpogosteje v kombinaciji z različnimi boleznimi, brutalnim nasiljem ali pa grozljivo mutacijo. In pri omenjenih izdelkih se polega zgodnjih filmov kanadskega režiserja Davida Cronenberga omenja tudi Cliva Barkerja, ki je tovrstni žanr uspel predstaviti širšemu občinstvu s svojim celovečernim prvencem Hellraiser. Gre za film, ki je rodil danes kultno figuro mračnega demona Pinheada (vrhunski Doug Bradley) in s tem v naslednjih letih zagnal kar osem nadaljevanj. Navkljub močnemu poudarku na gnusu in nasilju pa je pričujoči film vsebinsko zelo močan in inteligenten; mož in žena se vselita v staro hišo z mračno skrivnostjo, saj ona na podstrešju čuva svojega ljubimca, ki je zaradi zahtev demonskih sil iz sadomazohistično zgrajenega pekla izgubil svoje telo, katerega pa lahko pridobi nazaj zgolj preko serije brutalnih žrtvovanj. Hellraiser je nedvomno ena od najboljših grozljivk iz 80. let, ki bi zlahka postala eksplotacijska smet, vendar Barkerju s spretno režijo, izvrstnim scenarijem ter prefinjenim občutkom za gnus in suspenz (da o ikonični vizualni podobi filma niti ne govorimo) uspe zgraditi enako fascinanten kot tudi sprevžen svet, kjer bolečina predstavlja orgazmični užitek. Provokativna študija gravža.