Po dveh zelo uspešnih filmih, ki so na novo definirali žanr “najdenih posnetkov”, se je bilo za vprašati, kaj novega lahko ustvarjalci franšize Paranormal Activity ponudijo v tretje. In naj se sliši še tako nenavadno, toda tretje poglavje franšize je na enaki ravni kot predhodnika, saj postreže z resnično izvirnimi idejami, domiselnimi triki in kot struna napetim dogajanjem, ki je tokrat bistveno bolj čustveno, saj so v kremplje nevidnega demona ujeti mali deklici. Natančneje; sestri Katie in Kristi v otroških letih, saj je film zamišljen kot predzgodba prvega dela. Dogajanje je tokrat postavljeno v leto 1988, ko se v hiši glavnih junakinj, ki živita skupaj s svojo mamo in očimom, sicer snemalcem porok, začnejo odvijati nenavadni dogodki, ki so povezani s Kristijevim namišljenim in vse bolj agresivnim prijateljem Tobyjem. Paranormal Activity 3 ni samo odličen film znotraj žanra najdenih posnetkov, ampak tudi ena boljših grozljivk zadnjih let, ki si sposodi klišeje iz vsebinsko podobnih filmov, a jih predrugači, da ti izpadejo sveže in domiselno. Enako navdušijo tudi izvirni načini snemanja dogajanja (eden od bolj učinkovitih je ta, ko očim montira kamero na ventilator za hlajenje) ter izredno prepričljiva igra obeh deklic, ki celotni zgodbi dodajo veliko čustvenega naboja. Paranormal Activity 3 je prava poslastica za oboževalce grozljivk, ki se bolj kot na prelivanje krvi in cenenost zanaša na praktične učinke, zvok ter prepričljivo naturalistično igro. Perfektno.