ZF psihološki triler The Rift je v Sloveniji zbudil ogromno zanimanja, saj v njem glavno vlogo igra verjetno edina domača filmska zvezda Katarina Čas, ki je že pred tem dobila svojih pet minut slave kot stranska igralka v Scorsesejevi biografski komediji The Wolf of Wall Street in drami Danny Collins, kjer je delala družbo takšnim velikanom kot sta Leonardo Di Caprio in Al Pacino. Tokrat pa je postavljena v ospredje kot Liz, agentka CIE, ki jo pošljejo v odmaknjeno srbsko vasico, da bi raziskala nenavadne okoliščine strmoglavljenja ameriškega vojnega satelita, pri tem pa naleti na grozljivo skrivnosti, ki lahko ogrozi ne samo nje, ampak tudi obstoj celotnega človeštva. Slovence bo seveda bolj kot sama zgodba zanimalo, kako se naša starleta odreže v svoji prvi glavni vlogi in lahko rečem, da svoje delo opravi nadvse solidno; Liz je namreč kompleksno zgrajen lik, ki Časovi omogoča izpostaviti njeno čustvenost, odločnost in strah pred neznanim. Zato je škoda, da je glavna junakinja potisnjena v dokaj povprečen, na trenutke dolgočasen in nenamerno komičen film, katerega tla se majejo pod težo lastnih ambicij, saj poskuša delovati kot kombinacija ZF filozofij tipa Interstellar, ruralnih klavnic Wrong Turn in klasične zombi grozljivke, vendar pri tem deluje nekoherentno, klišejsko in brez pravega učinka na gledalca. Režiser Dejan Zečević ima sicer dober občutek za atmosfero in napetost in na trenutke se zdi, da skuša film ustvariti nekaj, kar bi štrlelo iz povprečja, vendar pa ga nazaj držijo slab scenarij, zelo nemarna montaža, pomanjkanje zanimivega dogajanja in cel kup neumnih odločitev, The Rift sicer ni slab film, je pa dejstvo, da si je vsa ekipa zaslužila posneti nekaj bistveno boljšega.