Naš odnos do “kulture” serijskih morilcev je bil vedno konflikten; po eni strani njihova dejanja strogo obsojamo in se nad njimi zgražamo, po drugi pa nas lastna morbidna radovednost vedno znova vleče v sprevržene ume omenjenih osebkov, kar posledično privede do tragičnega spoznanja, da so serijski morilci enako vplivni ali celo čislani kot rock zvezde. Ta shizofrena privlačnost do banalnosti zla predstavlja osrednji motiv umazane filmske klasike iz 80. let, Henry: Portrait of a Serial Killer režiserja Johna McNaughtona. Film delno temelji na življenje resničnih serijskih morilcev Henryja Lee Lucasa in Ottisa Toola, ki naj bi med letoma 1960 in 1983 umorila več kot 600 ljudi, četudi naj bi bila ta številka pretirana, saj je dvojica hrepenela po pozornosti in priznavala odgovornosti za umore, ki jih sploh nista zagrešila. Gledalec naj od pričujočega filma ne pričakuje klasične biografije; McNaughtonov film je napol dokumentaren vpogled v delček življenja naslovnega serijskega morilca (fenomenalno zlovešči Michael Rooker), ki v družbi nekdanjega zaporniškega kolega Ottisa in njegove travmatizirane sestre Becky potuje po Ameriki in izvršuje brutalne umore, napetost med trojico pa še dodatno podkrepi Ottisov incestoidni odnos do lastne sestre in Beckyjina živalska privlačnost do navidez uglajenega Henryja. Henry: Portrait of a Serial Killer je umazan, brutalen, okruten in boleče realističen portret sprevrženega uma, ki predstavlja eno od najbolj edinstvenih gledalskih izkušenj vseh časov. Posebnost film je ta, da se povečini ne osredotoča na prikaz eksplicitnega nasilja, ampak nanj zgolj namigne in ga pospremi z odlično vzdušno glasbo, zato pa je film toliko bolj neprijeten z vidika necenzuriranega in morbidnega prikaza sveta serijskih morilcev, ki nas tako močno odbija kot tudi privlači. Nekateri gledalci bodo verjetno imeli težave s strukturo filma, ki nima klasičnega uvoda in zaključka, ampak se zgolj sklene na naključni točki in glavnemu liku ne nameni nobene psihološke katarze, toda ravno tu se skriva poanta zgodbe; serijski morilec ne potrebuje odrešitve oz. jo niti ne sme biti deležen.