Grozljivka The Transfiguration se dotika že pošteno prežvečene tematike vampirizma na izredno zanimiv način; tokrat vampirji niso prisotni v fizični obliki, ampak kot produkt psihične bolezni. Žrtev le te je osamljeni in vase zaprt mladenič Milo, ki skupaj s svojim bratom odrašča v nevarni soseski, polni drog in kriminala, edino razvedrilo pa mu predstavlja gledanje filmov in branje knjig o vampirjih. Njegova fascinacija pa prestopi zdravo mero, ko začne čutiti obsesivno potrebo po pitju krvi in sčasoma se transformira v t.i. “človeškega” vampirja. The Transfiguration je grozljivka, ki strahu ne črpa iz elementov nadnaravnega ali gnusnega, temveč skuša gledalcu približati motive vampirizma na nenavadno prizemljen, skorajda realističen način. Vampirji tokrat niso krvosesi v črnih oblačilih in z našiljenimi zobmi, ampak zadržan mladenič, ki povrhu tega vzpostavi romantično razmerje do vrstnice, kar film ponese v vode “vampirske” uspešnice Twilight, le da tokrat ni sledu o krvosesih z bleščicami in poenostavljenih romantičnih nezgodah. Film tako ne skopari z močnimi udarci po gledalčevem licu; bolj kot se Milo zaljubi v dekle, bolj se v njemu prebujajo želje po pitju krvi in ubijanju. The Transfiguration ni film, ki bi želel gledalcu ugajati in mu ponuditi enostavne rešitve konfliktov, v katerih se znajdejo glavni junaki, izrazita mračnost, počasni ritem ter roganje vampirskim klišejem pa naredijo iz filma nekaj, kar ne bo pihalo na dušo vsakega gledalca. A tisti, ki pogrešajo več drznosti in eksperimentiranja v sedmi umetnosti, bodo nad pričujočim filmom vsekakor navdušeni.