Život i smrt porno bande je skupaj z razvpitim Srpskim filmom predstavljal prelomnico v zgodovini balkanskega žanrskega filma, saj sta oba šokerja tlakovala pot t.i. novemu valu balkanskih ekstremnih filmov, ki so po svoje idealen žanr za ta del svet, zaznamovan s posledicami grozljivih bratomornih vojn po dokončnem razpadu Jugoslavije. Sicer se zdi, da po razvpitosti Srpski film režiserja Srdjana Spasojevića nima konkurence, toda Život i smrt porno bande lahko zlahka označimo za duhovno predzgodbo Spasojevićevega filma, saj se oba šokerja drzno spustita v ozadje snemanja snuff filmov oz. filmov, ki uprizorijo resnični umor v namene gledalčeve seksualne potešitve. Osrednji lik filma je Marko, obseden s filmskimi grozljivkami, ki se preživlja kot režiser pornografskih filmov, dokler ne pride na idejo o ustanovitvi porno teatra, s katerim se odpravi na turnejo po srbskih vaseh. Ekscentrični člani ansambla pred očmi enako zgroženih in fascinantnih gledalcev uprizarjajo sprevržene spolne akte, vendar pa dejavnost pričakovano ne prinaša veliko zaslužka. Stvari se spremenijo, ko Marko sreča nekdanjega vojnega dopisnika in producenta snuff filmov in sprejme njegovo ponudbo snemanja prostovoljnih usmrtitev ljudi. Život i smrt porno bande je vsekakor ekstremen film, ki ne skopari s prizori brutalnega nasilja, pornografskih aktov, sodomije in celo zoofilije, vendar bi bilo zelo krivično trditi, da je film režiserja in scenarista Mladena Đorđevića zgolj praznoglav eksplotacijski šok. Pod platjo šoka in gnusnosti se skriva srhljivo avtentičen in brutalen prikaz posledic balkanskega soda smodnika. Karikaturni liki, dokumentarističen način pripovedovanja zgodbe, teatralna igra nastopajočih ter dogajanje, ki ves čas lovi ravnotežje med absurdom in grozo služijo svojemu namenu odpiranja vrat v srce teme balkanskega polotoka, ujetnika koncepta Erosa in Tanatosa, ljubezni in smrti. Život i smrt porno bande gre daleč in pri tem ohranja samozavestno držo.