Sredi hudega vročinskega vala v Madridu se starejša ženska brez pravega razloga požene čez balkon in umre. Njen mož, ki ženino smrt sprejme z nenavadno (in srhljivo) mirnostjo, večino dneva preživi sam v temnem in zanemarjenem stanovanju, zato ga pod svojo streho sprejme njegov sin z vnukinjo in novo ženo. Toda z naraščujočimi temperaturami se tudi starčevo stanje začne slabšati, kar sčasoma privede do vse bolj okrutnih in nasilnih dejanj. Španski šoker The Eldery, ki je zaznamovan z gnusom, vročino in krvjo, je nedvomno eden najbolj strašljivih in napetih filmov letošnjega leta; režiserja Raul Cerezo in Fernando Gonzalez Gomez držita gledalcu na robu sedeža od prve do zadnje minute, film kot celota pa se domiselno poigrava z elementi žanrov družinske drame, psihološkega trilerja in proti koncu že skoraj apokaliptičnega šokerja. Zgodba, ki je strukturno razdeljena na poglavje, ki so medsebojno ločena z oznakimi naraščujočih temperatur na madridskih ulicah, se sprva odvija kot intimna drama o medgeneracijskem razkolu in mačehovskem odnosu družbe do starejših, toda film to “intimo” neprestano prekinja s prizori nepredvidljive groze in suspenza, kjer niti en trenutek ni zapravljen in tako gledalca strese do kosti, še posebej po zaslugi vrhunske igralske predstave veterana Zoriona Egileora v vlogi neuravnovešenega starca, katerega pogosto pasivna prezenca in odsotnost čustev na obrazu so dovolj, da vsak kader napolnijo z občutki nelagodja in posledično tudi groze. V podobni maniri se odvija preostanek filma, v zadnji tretjini pa začne film segati po ambicijah, kar bo gledalce najverjetneje razdelilo; nekaterim bosta nepredvidljivost in popolna norost pogodu, spet drugi pa bodo mnenja, da je filmu preprosto zmanjkalo idej in da skuša zgolj šokirati brez pravega razloga. The Eldery je vsekakor težaven film, ki proti koncu postane prevelik za lastno dobro, toda pot do tja je še vedno zaznamovana s šoki, strahovi in grozo, ki jih v žanru filmskih grozljivk še kako pogrešamo.

Ocena