Zdi se nenavadno, da si režiser in scenarist Christopher Hatton, ki je bil dosedaj znan predvsem po tretjerazrednih akcijskih filmov in ZF smeti, za svoj najnovejši projekt izbere ambiciozno (in docela fiktivno) interpretacijo dogodkov, ki naj bi navdihnili znamenito pesnitev Krokar ameriškega pesnika in pisca kratke proze Edgarja Allana Poeja. Gotska srhljivka Raven’s Hollow predstavi Poeja kot odločnega mladega kadeta vojaške akademije West Point, ki s skupino tovarišev med terensko vajo zaide v skrivnostno mesto Raven’s Hollow, katerega pretresajo brutalni umori lokalnih prebivalcev, za kateri naj bi stala mistična pošast po imenu Krokar. Glede na absurdno premiso se zdi, da je film Raven’s Hollow že vnaprej zagotovljen katastrofa, vendar pa Hattonov poskus kombinacije gotske kriminalke in nadnaravne trilerja ni napačen in izpade kot povsem neškodljiva žanrska zabava. Tisto, kar film najbolj odlikuje, je prepričljiva gotska atmosfera, ki nekoliko spominja na Burtonovo klasiko Sleepy Hollow ter privlačna scenografija, pohvaliti pa je treba tudi igralske predstave, še posebej Williama Moseleyja v glavni vlogi mladega Poeja, ki idealno ohranja ravnotežje med militaristično odločnostjo ter emocionalno vihravostjo občutljivega umetnika v nastajanju. Film prav tako nakaže, da (vsaj delno) razume bistvo literatove temačne poetike in se domiselno poigrava z ugibanji, kaj je navdihnilo mladega poeta k pisanju krokarjevske balade, pa četudi okvirna zgodba ni pretirano globoka ali kompleksna. Filmu pa žal krepko spodrsne v zadnji tretjini, ko postreže z nekaj resnično obupnimi posebnimi učinki in generičnim končnim spopadom, ki vso atmosferičnost in suspenz od prej nonšalantno ignorira. Raven’s Hollow je tako napol spodobna grozljivka, ki pa bi lahko bila mnogo več.