Režiserka Roxanne Benjamin je dvignila pozornost s kratkimi vinjetami v antologijah XX in Southbound, sedaj pa se končno predstavlja s svojim celovečernim prvorojencem Body at Brighton Rock. Mešanica pustolovskega trilerja in nadnaravne grozljivke je v osnovi zgodba o preživetju; neizkušena gozdna policistka Wendy (Karina Fontes) se med rutinskim pregledom terena izgubi v gozdu in naleti na truplo moškega, ki je umrl v sumljivih okoliščinah, še slabša novica pa je to, da mora na pomoč počakati do jutra, kar pomeni, da je prisiljena preživeti noč v gozdu. Benjaminova prepričljivo in samozavestno posvoji estetiko trilerjev iz 60. in 70. let z melodično glasbo, namerno melodramatično igro kamere ter vzdušnega kontrasta med dnevom in nočjo, ko se čudoviti gozdovi spremenijo v kraj skrivnosti in strahu. Srčiko filma predstavlja odlična Fontesova v glavni vlogi Wendy, ki je vzoren primer kompenetno izdelanega ženskega lika; po eni strani odločna in pogumna, po drugi pa tudi čustvena in ranljiva, zaradi česar ne izpade kot sterilna neofeministična lutka. Režiserki Benjaminovi se sicer pozna, da ji gre žanr kratkih filmov zaenkrat bolje od rok, saj pričujoči izdelek trpi za raztegnjeno dolžino, prav tako pa se zdi, da nekaterim gledalcem sama estetika in ton filma ne bosta ravno pogodu, še posebej bi jih znal razjeziti nekoliko nerazvit zaključni preobrat. Kljub začetniškim težavam pa je Body at Brighton Rock simpatična retro srhljivka, ki vsebuje dovolj neustavljivega šarma in spodobnih momentov strahu.