Čeprav gre za vsebinsko in žanrsko popolnoma različna filma, sta si Terminator in The Texas Chainsaw Massacre v marsičem podobna; oba sta močno vplivala na evolucijo žanra, kateremu pripadata, oba sta zaplodila množico nadaljevanj in oba sta se razvila v dolgoletno franšizo, četudi za to ni bilo nobene potrebe. Zato ne preseneča, da smo leta 2022 deležni nove obuditve oz. nadaljevanja kultnega slasherja Toba Hooperja iz leta 1974, ki se odvija skoraj 50 let po koncu prvega dela in v ospredje postavi ostarelega Brazgotinca z motorko, ki tokrat ustrahuje mlade turiste v zapuščenem teksaškem mestecu. Več kot očitno je, da želi Texas Chainsaw Massacre imitirati uspeh prebujenega nadaljevanja slasher klasike Halloween iz leta 2018, saj ignorira preostale filme v franšizi, hkrati pa se znotraj zgodbe pojavi eden od ključnih likov iz izvirnika. A če je bil Halloween presenetljivo spodobno nadaljevanje, je Texas Chainsaw Massacre skorajšnji poraz na vseh frontah; predvidljiv, prazen, neumen, patetičen, nedomiseln in včasih že kar žaljivo len studijski produkt, narejen brez kakršnegakoli entuziazma in spoštovanja do zapuščine izvirnika. Film se dotika tudi nekaterih občutljivih problematik (ena od glavnih junakinj je preživela srednješolski strelski pohod in boleha za posttravmatskim sindromom), jih nikoli ne razvije v ničesar, kar bi znotraj zgodbe nosilo kakršenkoli smisel, liki so prozorni in dolgočasni, suspenz in groza sta praktično neobstoječa, o smiselnosti zgodbe in množici dolgočasnih žanrskih klišejev pa ne velja izgubljati besed. Edino svetlo točko filma predstavlja simpatična Elsie Fisher, katero pa je vseeno žalostno gledati, kako zapravlja svoj neizmeren igralski talent v tako šlampasto narejenem filmu. Texas Chainsaw Massacre je tako še en dokaz, da bi morala zloglasna motorka na zaslužen večni počitek, vendar pa smo skoraj prepričani, da bomo čez pet let deležni nove patetične obuditve. Za kravatarje je beseda dovolj zgolj to; beseda.