The Nun je novo (pod)poglavje v franšizi nadnaravnih grozljivk The Conjuring, znotraj katere je že dva samostojna filma prejela zakleta lutka Annabelle, sedaj pa si je svojih 90 minut slave zaslužila strašljiva nuna iz The Conjuring 2. Zgodba filma je precej standardna; duhovnik in njegova pomočnica (Taissa Farmiga, mlajša sestra slavne igralke Vere Farmiga, ki prav tako igra eno od ključnih vlog v franšizi), leta 1952 odpotujeta v odmaknjeni samostan, da bi raziskala skrivnostne smrti dveh nun, za katerimi naj bi stalo starodavno prekletstvo. The Nun bi na najlažji način opisali kot film z veliko potenciala, ki pa žal ostane neizkoriščen; grozljivka se lahko pohvali s prepričljivo mračno atmosfero in dovršeno vizualno podobo starošolskih gotskih strašljivk, k še boljšemu vzdušju pa pripomore dobro izbrana glasbena podlaga. Med prednostmi filma velja omeniti tudi dobro igralsko predstavo očarljive Farmigove, ki uspe izražati nedolžnost in svetost osrednjega lika, krivično pa bi bilo spregledati Bonnie Aarons v vlogi naslovne nune, ki dobro izkoristi svojih že omenjenih 90 minut slave. Škoda le, da je filmi povečini obupno klišejska, lenobno predvidljiva in že kar žaljivo formulaična reciklaža praktično vsakega trika, ki si ga privoščijo moderne grozljivke; pogosti skoki v kamero, pospremljeni z bučno orkestralno glasbo, preobilica posebnih učinkov ter nezanimiva zgodba s plitkim moralnim sporočilom. The Nun je film, ki ni ne dober, ne slab; je strašljivka za nezahtevno občinstvo, kaj več od tega pa ne.