The Shining, grozljiva mojstrovina Stanleyja Kubricka, posneta po romanu Stephena Kinga, tudi po skoraj 40. letih še vedno velja za filmsko klasiko, ki gledalca fascinira s svojo misterioznostjo ter hkrati strese do kosti. Velja pa tudi dejstvo, da King nad filmom ni bil navdušen in je Kubricka označila za filmarja, ki preveč misli in premalo čuti, vseeno pa to ni pretirano vplivalo na vpliv, ki ga je film obdržal vsa ta leta. Leta 2013 pa je King napisal roman Doctor Sleep, nadaljevanje zgodbe o družini Torrance, ki je bila priča prebujanju zla v zasneženem hotelu Overlook, le da je tokrat v ospredju odrasli Danny, ki se spremeni v zrcalno sliko svojega pokojnega očeta; njegov dar izžarevanja (neke vrste telepatija) je zadušen pod težo alkohola, spomini na dogodke iz hotela Overlook so še vedno živi, vse pa še dodatno zaplete prihod skrivnostnega kulta pod vodstvom diabolične Rose, ki je na lovu za najstnico Abro, s katero si Danny deli zmožnost izžarevanja. Glavna odlika filma Doctor Sleep je ta, da je zamišljen kot nadaljevanje Kubrickovega filma, hkrati pa režiser Mike Flanagan predstavi popolnoma novo zgodbe in like, osrednji motiv pa je še vedno dar izžarevanja in kako ta posamezniku predstavlja tako blagoslov kot breme. Flanegan kompetentno in predvsem spoštljivo razvija tradicijo tako romana kot filma, dogajanje pa popestri s subtilnimi prizori strašenja, visoko mero suspenza ter kakopak odličnimi igralskimi predstavami, kjer izstopajo predvsem Ewan McGregor kot Danny, Kyliegh Curran kot srborita Abra, posebno pohvalo pa si zasluži karizmatična Rebecca Ferguson, katere Rose predstavlja eno najboljših filmskih zlikovk vseh časov. Če bi kjerkoli iskali napake, bi jih najverjetneje v trenutkih, ko skuša film replicirati nekatere najbolj ikonične prizore iz predhodnika, kar je že vnaprej izgubljena bitka. A nobeno od teh “naslanjanj” na Kubrickovo klasiko ni sramotno ali ceneno, zato je Doctor Sleep še vedno več kot dostojno nadaljevanje filmske mojstrovine, ki pa bo seveda za vedno ostala nepresežena.

Ocena