Nadnaravna strašljivka The Offering skuša stopiti na pota mojstrovine Hereditary, ki je vrhunsko kombinirala elemente klasičnega okultnega trilerja in družinske drame. Tudi tokrat imamo opravka z družino, ki jo preganjajo številne skrivnosti in tudi tokrat se ta kolektivno potlačena travma materalizira v nadnaravno nevarnost. Glavnina filma režiserja Oliverja Parka je postavljena v judovski pogrebni zavod, ki ga obiščeta neuspešni poslovnež Art in njegova noseča žena Claire; četudi se sprva zdi, da skuša Art obnoviti odnos s svojim odtujenim očetom pogrebnikom, se kmalu izkaže, da ta v resnici od svojega očeta pričakuje, da mu predal lastništvo za zavodom, tega pa bi kasneje prodal v namen sklenitve tveganega posla. Film v uvodu dokaj prepričljivo izriše zapleteno dinamiko znotraj judovske družine, še posebej po zaslugi odličnih igralskih predstav ter spretno spisanih dialogov, Park pa uspe gledalca prikovati na enkrat tudi s pomočjo skrbno izdelane temačne atmosfere in potrpežljivega tempa. V nadaljevanju začnejo v zgodbo vdirati elementi nadnaravnega, ki so enako fascinantni kot žal tudi frustrirajoči; fascinantni v tem smislu, da Park veliko navdiha črpa iz resnične judovske mitologije, frustrirajoči pa zaradi tega, ker je The Offering globoko v sebi še vedno formulaična grozljivka, ki se zateka k preverjenim trikom nenadnih skokov v kamero, bučne orkestralne glasbe ter prenasičenosti s posebnimi učinki. Zgodba na srečo nikoli ne zapade v popolno pretiravanje in ohranja določeno mero koherence, vendar pa se zdi, da bi film profitiral, če bi se še bolj posvečal grajenju atmosfere in ohranjanju pristnega filmskega minimalizma. Kot tak je The Offering povsem solidna, kompetentna in gledljiva žanrska zabava, ki pa ima kljub temu kar nekaj neizkoriščenega potenciala.