The Wolfman je predelava istoimenske klasične grozljivke iz leta 1941, ki je v mainstream ponesla najbolj prepoznavno obliko znamenite pošasti volkodlaka. In ker Hollywoodu kronično primanjkuje ideje, je razumljivo, da se bo slej ko prej odločil za oživitev volkodlakov. Rezultat tega je The Wolfman, v stilu staromodnih grozljivk posneta pripoved o Lawrencu Talbotu (Benicio Del Toro), ki se po več letih življenja v tujini vrne v rodno domovino, da bi poiskal morilca njegovega brata, katerega razmesarjeno truplo sprva kaže na to, da ga je napadla divja zver. In še preden zasije prva polna luna, se Lawrence znajde pred težko preizkušnjo, saj nad njegovo družino visi hudo prekletstvo, okoliške prebivalce pa začne terorizirati volku podobna pošast. Količina negativnega kritiškega žolča in popolna ignoranca s strani publike sta me pustila silno presenečenega, saj je The Wolfman zelo dobra zmes zanemarjenega žanra gotske fantazije in mračnjaške klavnice. Film se lahko pohvali s prepričljivo temačno atmosfero ter potrežljivim tempom, ki na vsake toliko časa uspe najti tudi kakšno priložnost, da gledalca prestraši. Slednje je zasluga odlične maske in prepričljivih posebnih učinkov, ki filma ne naredijo niti za sekundo razvlečenega ali dolgočasnega. Svoj “piskrček” pristavi tudi odlična igralska zasedba, v kateri prednjačita Del Toro in Hugo Weaving kot s kariero obsedeni inšpektor Scotland Yarda. The Wolfman ni nobena žanrska mojstrovina, saj ima predvidljivo zgodbo in pretirano akcijski epilog, vendar pa bo vseeno navdušil oboževalce retro grozljivk, ki prisegajo na melodramatičnost in vzdušno atmosfero.