80. leta so v žanru grozljivk po zaslugi ogromnega uspeha nadaljevanke The Stranger Things znova postala modna muha, ki jo nekateri bolj, drugi pa manj uspešno posnemajo. Med prve na srečo spada tudi pričujoči film, nadnaravna strašljivka The Wretched, ki bolj kot estetiko posnema vzdušje starošolskih šokerjev, kjer ne manjka humorja, rahle teatralnosti in spielbergovske sentimentalnosti. Zgodba je dokaj enostavna; problematični najstnik se preseli k svojemu očetu v majhno obmorsko mestece in opazi, da se njegovi sosedje začnejo obnašati zelo čudno, kmalu pa ugotovi, da soseščino ogroža starodavna nadnaravna sila. Kot že rečeno, je The Wretched mišljen kot poklon nostalgičnim grozljivkam in zato je težko govoriti, da je film pretirano izviren; nasploh deluje kot miks klasik Rear Window in The Invasion of Body Snatchers, ki je še začinjen s ščepcem folk grozljivke. Navkljub pomanjkanju izvirnosti pa je pričujoči izdelek prijetno zabavna, napeta in na trenutke tudi strašljiva grozljivka, ki uspe ohranjati zdravo ravnotežje med humorjem, nasiljem in gnusom, zraven pa še pričarati prepričljivo atmosfero ter potrpežljivo stopnjevati suspenz do krvavega klimaksa. Zgodba ima nekaj nelogičnosti (še posebej po zaslugi nepotrebnih “twistov”) in večina likov bi lahko bila bolj razvita, toda navkljub šibkim trenutkom je tistih dobrih mnogo več in zato je The Wretched povsem neškodljivo žanrsko razvedrilo, ki zna hkrati zabavati in prestrašiti.