Britanski režiser Ben Wheatley je znan po svoji neprilagojeni umetniški drži in nekonvencionalnemu sledenju žanrskim pravilom, kar je uspel že dokazati s kultno grozljivko Kill List, svoje veščine pa je še dodatno izpopolnil z zgodovinskim psihadeličnim trilerjem A Field in England. Naslovu primerno se film odvija na podeželju v času britanske državljanske vojne (1642 – 1651) in v ospredje postavlja skupino vojakov, ki uspejo preživeti krvavo bitko in najti zatočišče na osamljenem polju, kjer kmalu izbruhnejo medsebojni konflikti in nasilje. Wheatley v svojem značilnem slogu vztraja pri minimalistični pripovedi in se odreka razlaganju vsebine, svoje junake pa pelje skozi serijo nenavadnih, navidez nepovezanih in surrealnih dogodkov, kjer gledalcu ni nikoli povsem jasno, kaj se sploh dogaja. Takšen pristop je kakopak tvegan, vendar A Field in England ima na gledalca podoben učinek kot stvaritve Davida Lyncha; zmedena vsebina in pretenciozna avtorska drža lahko marsikoga spravita ob živce, vendar pa je po drugi strani osvežujoče videti film, ki igra po svojih pravilih in zahteva, da se gledalec prilagodi njemu in ne obratno, film pa je hrati dovolj fascinantno čudaški, da je vreden vsaj enkratnega ogleda. Izvirni simbolizem, odlična igra, domiselno psihadelično vzdušje ter univerzalno sporočilo o naravi nasilja v človeku, ki še tako nedolžnega posameznika spremeni v ubijalski stroj, so tako perfektno izvedeni, da je ob nastopu odjavne špice gledalcu vseeno za zgodbo, saj ga bogati sama vizualna izkušnja. In točno to je A Field in England; izkušnja, vredna vaše pozornosti.