Sveto mesto režiserja Djordjeta Kadijevića je žal eden od bolj obskurnih in krivično spregledanih izdelkov v zgodovini srbskega filma, ki ohlapno temelji na kratki zgodbi Viy slovitega ruskega pisca Nikolaja Vasiljevića Gogolja. Film spremlja mladega in naivnega študenta teologije, ki mora odpotovati v odročno vasico, kjer tri noči zapored bere psalme pred krsto nedavno preminulega mladega dekleta. Vsaka noč je zaznamovna z močno prisotnostjo nadnaravnih sil, vmes pa zgodba preko morečih flashbackov razgalja šokantne skrivnosti iz življenja mrtvega dekleta. Sveto mesto vključuje veliko elementov italijanskih erotičnih grozljivk iz 70. let ter gotske drame, hkrati pa se na tematski ravni dotakne mnogih tabu tem kot so incest, seksualna zavrtost in večno prepletanje ljubezni in smrti, ki tokrat ne bi mogla biti v bolj nelagodno zloveščem objemu. Preko osebne zgodbe o mladem duhovniku in njegovem bizarnem odnosu z usodnim dekletom, ki je za časa življenja brezvestno ovijalo moške okoli prsta, Kadijević poseže v grdo ozadje navidez urejenih vaških skupnosti, hkrati pa ustvari surrealno ozračje, polno misticizma, morbidne erotike in fatalizma. Odlične igralske predstave, srhljivo dobra glasba, potrpežljiv tempo kompleksne zgodbe ter izpiljena vizualna podoba so glavni aduti ene od krivično spregledanih mojstrovin srbskega filma. Z drugimi besedami; eden od najbolj strašljivih in simbolno bogatih filmov vseh časov.