Nadnaravni triler Night Swim se ponaša z dvema ključnima elementoma za filmsko katastrofo; gre za grozljivko, ki je ugledala luč sveta v mesecu januarju, ko se zaključi sezona oskarjevskih filmov in na površejo splavajo tretjerazredne smeti, hkrati pa gre za grozljivko s trapastim zapletom o družini, ki se vseli v novo hišo in zgrožena ugotovi, da v njihovem bazenu straši. Drugače povedano; Night Swim je film z velikim “potencialom”, da postane še ena v vrsti pozabljivih, generičnih in dolgočasnih strašljivk, primernih zgolj za najbolj nezahtevne odjemalce omenjenega žanra. Morebiti je ravno zaradi teh ekstremno nizkih pričakovanj sledilo presenetljivo spoznanje, da film režiserja in scenarista Bryca McGuireja, posnetega po njegovem istoimenskem kratkem filmu iz leta 2014, ni katastrofa, kot smo jih od januarskih izdaj filmskih grozljivk vajeni. To kakopak ne pomeni, da gre za žanrski presežek ali zelo dobro strašljivko, ob kateri si bodo gledalci grizli nohte in bili oropani lahkotnega spanca, pa vendar je Night Swim povsem zadovoljiva in kratkočasna zabava za oboževalce bolj ”dostopnih” grozljivk, katerih namen je dostaviti hitre in preverjene trike držanja napetosti in slediti točno določeni formuli, ki se je očitno filmskih ustvarjalci očitno še niso naveličali. Filmu se v plus šteje predvsem dobra igralska zasedba in simpatični osrednji liki, ki povečini ne izpadejo kot popolnoma nesposobni in zoprni, hkrati pa je prva polovica zgodbe napolnjena s predvidljivimi, vendar učinkovitimi načini grajenja temačne atmosfere in zadušljivega suspenza, pohvaliti pa velja tudi nekatere domiselne trike z uporabo vode, ki skriva grozo pred očmi tako glavnih likov kot tudi gledalca. Film se sicer v nadaljevanju spremeni v rutinsko dirko s časom, subtilni prizori strašenja se umikajo cenenim posebnim učinkom in tudi končni razplet ne prinese nobenih vidnejših presenečenj. Night Swim je solidna “januarska” grozljivka, ki bi kakopak lahko bila mnogo boljša, hkrati pa tudi bistveno slabša.