S pojavom raznih #MeToo gibanj in številnih opozarjanj na podcenjujoč položaj žensk v filmski industriji je tudi vse več filmov (še posebej čezlužnih) cepljenih z dozo novodobnega feminizma, ki pa žal pogosto izpade pokroviteljsko, pridigarsko in okuženo z osladno politično korektnostjo. Ključni problem je v tem, da filmarji problematiko spolne neenakopravnosti izrabijo za samopromocijo in krepitev samopravičniške drže, medtem ko jim je malo mar, če se bo gledalec česa naučil ali pa dobil svež vpogled na obravnavano tematiko, da o enostranskem idealiziranju ženskih in demoniziranju moških likov niti ne govorimo. Jakob’s Wife sicer jezdi na omenjenem feminističnem valu, vendar pa je na srečo svetlobna leta daleč od zlagane hollywoodske kozmetike in gledalcu dejansko ponudi sicer zelo osnoven, a navkljub temu zanimiv vpogled v zasebno življenje ženske v jeseni svojega življenja, ki je navkljub srečnemu zakonu z lokalnim župnikom obremenjena z občutki ujetosti v dolgočasno rutino vsakdana. Pa vendar se Anne (ikona nizkoproračunskih grozljivk Barbara Crampton, ki navkljub starosti 63 let izgleda fenomenalno) življenje obrne na glavo, ko jo ugrizne vampir in se začne spreminjati v krvovesa z nadnaravnimi močmi, vendar nenadzorovanim apetitom po krvi. Glavna odlika pričujočega filma je ta, da motiv vampirizma izkoristi za raziskovanje širše družbene problematike občutka ujetosti ženske, ki nekega dne ugotovi, da je njeno življenje postalo sinonim za povprečnost, bližnji stik z vampirjem pa ji omogoča postopno emancipacijo. Jakob’s Wife je film s feminističnimi podtoni, vendar hkrati ohranja tudi trezen in – kolikor je znotraj žanra grozljivk pač mogoče – realističen pogled na zapletene odnose med moškimi in ženskami. K temu prištejmo še odlične igralske predstave, prvorazredni črni humor ter simpatična osrednja lika in končni rezultat je enako duhovita kot tudi vsebinsko močna grozljivka, po kateri bi se lahko zgledoval marsikateri hollywoodski kravatar.