The Long Night (sprva imenovan The Coven) ne bi mogel biti bolj tipičen predstavnik okultne klavnice; mlad par Grace in Jack odpotujeta na ameriški jug, da bi se seznanila s skrivnostno preteklostjo Gracine družine. Kmalu po njunem prihodu ju začne zasledovati bizarni kult, ki je kakopak usodno povezan z Grace in njenim nikoli docela pojasnjenim otroštvom. Sodeč po predvidljivi vsebini je težko govoriti, da pričujoči film odkriva toplo vodo oz. prinaša nekaj bistveno novega znotraj žanra grozljivk; The Long Night si sposodi praktično vse obstoječe žanrske klišeje in dostavi zgodbo, zgrajeno po preverjeni formuli, ki prepleta atmosferičnost ter prizore ekscesnega nasilja. Pa vendar mora vsaka dobra grozljivka vsebovati vsaj minimalno mero suspenza in vzdušno ozračje, da lahko prepriča gledalca iz iz tega vidika je The Long Night dokaj uspešen film. Igralske predstave so solidne, osrednja lika sta dovolj simpatična, da gledalcu zanju ni vseeno, film pa najbolj zasije v trenutkih, ko predstavi fascinantno bizaren svet okulta, ki se spogleduje z estetiko t.i. folk grozljivk, hkrati pa prepriča s privlačno fotografijo, izpiljeno vizualno podobo ter čudaškimi, vendar mikavnimi ekscesi, ki morebiti delujejo nekoliko eksplotacijsko, vendar na srečo venomer ostajajo v meji zdravega okusa. The Long Night je film brez vidnejših presenečenj, a je kljub temu solidna izkušnja, ki je zabavna, dokler traja. In ker ne traja dolgo, nanjo ne moremo biti jezni.