Od filma, ki nosi izredno generičen naslov Saving Grace, res ni moč veliko pričakovati. Psihološka strašljivka režiserjev in scenaristov Garetha Carra in Davida Sullivana tudi z okvirnim zapletom ne obeta, saj deluje kot da bi bil potegnjen iz tisoč in ene grozljivke o duhovih iz preteklosti, ki vdirajo v življenje nič hudega slutečega posameznika in postopoma razkrijejo kakšno njegovo grozljivo skrivnost. Ta posameznik je tokrat negovalka Sarah, ki po smrti ene od svojih varovank odpotuje na manjši otok, da bi skrbela za ostarelo Grace, ki po smrti svoje sestre dvojčice postane nepokretna in se zavije v molk. Med bivanje na otoku je Sarah priča nenavadnim dogodkom, za katere naj bi bila odgovorna Grace (ali pa njena sestra iz onostranstva), hkrati pa postane očitno, da je dekle na begu pred nečim ali nekom. Saving Grace navkljub mnogim klišejem in predvidljivi zgodbi proti pričakovanjem ni popolna izguba časa, saj postreže z nekaj zadovoljivimi strašljivimi prizori in dobrim občutkom za suspenz, pohvaliti pa je treba tudi spodobne igralske predstave in všečno osrednjo junakinjo, ki jo prepričljivo upodobi Kirsty McKenzie. Zato je toliko bolj škoda, da film ne uspe ubežati lastni generičnosti in na trenutke lenobno sledi zlajani formuli povprečnega nadnaravnega trilerja, ne da bi ob tem preveč presenetil ali pa šokiral. Končni rezultat je kratkočasna strašljivka, ki pa pri gledalcu ne bo pustila trajnejšega vtisa.