Filmi, ki se odvijajo na eni sami lokaciji in zgolj s peščico likov, so tvegan podvig, še posebej, ker je s takšno omejenostjo bistveno težje obdržati gledalčevo pozornost oz. zanimanje za minimalistično zgodbo pred njegovimi očmi. You’ll Never Find Me se te naloge samozavestno in temu primerno je tudi rezultat ena najboljših srhljivk letošnjega leta, ki navkljub nekaterim manjšim napakam dostavi dobro uro in pol dolgo morečo in napeto izkušnjo, polno suspenza in neprestanih ugibanj o tem, v katero smer bo zgodba krenila. Okvirni zaplet je dokaj preprost; Patrick je vase zaprti samotar, ki živi v majhni prikolici na podeželju, gledalcu pa dokaj hitro postane jasno, da je ujetnik neke nepojasnje travme iz preteklosti, ki ga je prisilila v mučno življenje v popolni samoti. Toda neke nevihtne noči nekdo potrka na vrata njegove prikolice; premočeno mlado dekle, ki ga prosi za pomoč. Med dvojico se začne spletati pogovor, ki iz začetnega nezaupanja zelo hitro pride v strah, saj motivi tako mlade ženske kot Patricka niso povsem razumljivi. Je Patrick nekdo, ki preži na mlada dekleta? Ali pa je mlada ženska potrkala na njegova vrata s posebnim namenom? You’ll Never Find Me to enigmatičnost zgodbe podkrepi s potrpežljivim tempom, prepričljivo srhljivo atmosfero, domiselno uporabo zvoka (npr. naravni zvoki divjanja nevihte in padanje dežnih kapelj na streho prikolico pripomorejo k skorajda surrealnem vzdušju) ter odličnimi igralskimi predstavami Brendana Rocka in Jordan Cowan, ki brez težav nosita film na lastnih plečih, kar je posledica njunih zanimivih likov in dobro spisanih dialogov, ki se prav hudobno poigravajo z gledalčevimi pričakovanji. Povrhu tega pa je film tudi izredno strašljiv, ne da bi se ob tem zatekal k divji akciji, uporabi cenenih posebnih učinkov in strašenju na najbolj predvidljive in dolgočasne načine. Kot že omenjeno, je tempo filma počasen in zato se na nekaterih mesti zdi, da bi se zgodba lahko pospešila, toda čakanje se splača predvsem zaradi zastrašujočega epiloga, ki prikaže ravno dovolj, a ne preveč, da se ohrani misterioznost dogajanja. You’lll Never Find Me je brez kančka dvoma ena najboljših grozljivk letošnjega leta.
