
Imaginary je novi umotvor produkcijske hiše Blumhouse, ki se sicer ponaša z zelo premetenim načinom pridobivanja zaslužka; na hitro spacaj film za 10 miljonov dolarjev, ki v prvem vikendu predvajanja zasluži dvakrat toliko in tako zabeleži še en finančni uspeh. In očitno se ji ta strategija izplača, kar pa se žal močno pozna na pomanjkanju kvalitete večine njenih filmov, med katere spada tudi Imaginary, katerega je spisal in zrežiral Jeff Wadlow, sicer najbolj poznan po poraznih šokerjih Truth or Dare in Fantasy Island, zato je pred ogledom pričujočega filma nemogoče imeti visoka pričakovanja. Nenazadnje se film dotika ene od najbolj zlajanih tematik v žanru grozljivk; prisotnosti namišljenega prijatelja, ki sprva daje vtis dobrosrčnega zaveznika, dokler se iznenada ne spremeni v sadistično pošast. Te nesreče je deležna pisateljica otroških knjig Max (obupno lesena DeWanda Wise), ki se s svojim možem in njegovima dvema otrokoma preseli v njeno hišo iz mladosti, od koder je bila že kot otroka na silo odpeljana po tem, ko se je njenemu očetu iz neznanega razloga pomračil um. Kmalu po njihovem prihodu začne kakopak najmlajša članica družine Annie (Pyper Braun, ki edina postreže s prepričljivim nastopom) komunicirati z namišljenim prijateljem v obliki plišastega medvedka, ki pa v sebi čuva strašljivo skrivnost. Pri grozljivki Imaginary je najbolj ironično to, da je njeno glavno sporočilo to, kako nevarna in nepredvidljiva je lahko naša domišljija, hkrati pa gre za enega najbolj nedomiselnih, lenobno klišejskih in že kar žaljivo predvidljivih filmov letošnjega leta, kjer strah in suspenz nadomestita dolgčas in naveličanost. Vse, kar ste videli v praktično vsakem filmu o namišljenih prijateljih, je stlačenih v to skoraj popolno izgubo gledalčevega časa in potrpljenja. Še več; film je prenapolnjen z neprepričljivimi in nenaravnimi dialogi, nelogičnimi momenti ter obupno generičnimi prizori “strašenja”, da bo gledalec na več mestih dobil občutek kot da je scenarij za film spisal program za umetno inteligenco. Imaginary je film, pri katerem je najbolj strašljivo to, da bi si želeli, da bi bil produkt vaše skurjene domišljije, vendar je žal še kako resničen.