Vampirska komična grozljivka Abigail naj bi predstavljala novo poglavje v modernih predelavah klasičnih strašljivk studia Universal, ki nam je med drugim dalo filme o Frankensteinu, volkodlakih, vampiskem grofu Drakuli in – verjemi ali ne – leta 1936 tudi film z naslovom Dracula’s Daughter, ki je spregovoril o težavnem odraščanju hčerke slovitega vampirja, razklane med normalnim življenjem ter preživetjem s pitjem krvi. Pričujoča moderna predelava nima veliko skupnega z izvirnkom, saj postreže s popolnoma novo – in toliko bolj absurdno – zgodbo o skupini kriminalcev, katerim je zaupana ugrabitev mlade baletke Abigail (izvrstna Alisha Weir), hčerke vplivnega kriminalca iz New Yorka. Ko akcija uspe, morajo ugrabitelji odpeljati deklico v zapuščeno podeželsko hišo in počakati na nadaljna navodila, vendar pa se kmalu izkaže, da je Abigail vse prej kot običajna najstnica. To, da se izkaže, da je Abigail krvoločna vampirka, niti ni tako šokantno, saj so to razkrili ženapovedniki, nekoliko bolj nepričakovano pa je to, da je režiser Matt Bettinelli – Olpnin strah nadomestil z orgijo krvi in smeha. Abigal je namreč eden najbolj duhovitih filmov letošnjega leta, ki se zaveda svojega absurdnega zapleta in namesto, da bi se poskušal jemati resno, je njegova narava razposajeno anarhistična, nesramno eksplotacijska in očarljivo brutalna. Film je poln posrečenih šal, za katere poskrbijo tako strupeni dialogi kot tudi izvrstna igralska zasedba, kjer poleg Weirove zasije skoraj vedno karizmatični Dan Stevens, navkljub temu pa ima zgodba še vedno dovolj atmosferičnih trenutkov, ki ne pozabijo na suspenz in žanrske korenine vampirskega trilerja. Zgodba filma je vsekakor absurdna in neumna, hkrati pa je težko reči, da film ustvarja kakršnekoli premike znotraj lastnega žanra, saj se niti ne pretvarja, da je kaj več kot krvavo dobra zabava.