Režiserja Michael Bay in Ronald Emmerich sta že skoraj dve desetletji tarči ljubiteljev filma, ki se obešnjaško norčujejo iz njunih zastarelih akcijskih skropucal (sicer upravičeno, saj se je med leti 1990 in 2024 na področju akcijskega filma ogromno spremenilo, tega pa dvojec nikoli ni bil pripravljen sprejeti), toda dejstvo je, da sta bila nekoč nepremagljiva kralja čezlužniškega akcijskega filma, brez katerih bi bilo marsikatero poletje pusto in dolgočasno. In eden od filmov, brez katerih si 90. leta ne bi mogli predstavljati, je Bayjeva ekstravaganca Bad Boys, akcijska “buddy-buddy” komedija, postavljena v vroči Miami, kjer sta policijska sodelavca Marcus in Mike postavljena pred težko nalogo; v zgolj treh dneh morata najti pošiljko ukradenih mamil, pri tem pa se zapleteta v preiskavo umora in zaščito edine priče zločina. Bad Boys vsebuje značilno formulo filmov, ki se zanašajo na tovariško kemijo med dvema posameznikoma, ki sta si osebnostno popolnoma nasprotna; Marcus je družinski človek, medtem ko je Mike zaprisežen samec in ženskar, oba pa morata združiti moči za uspešno razrešitev težav, ki ju obkrožajo. Bayju se pozna kariera režiserja videospotov, še posebej zaradi hitrega tempa, vrtoglavih akcijskih prizorov, atraktivne vizualne podobe sončnega Miamija ter privlačnega izbora glasbe, žal pa ob tem prinaša tudi plitko in predvidljivo zgodbo z večinoma površinskimi liki in nepretresljivimi preobrati. Razumljivo pa je, da sta glavni adut filma njuna simpatično obešnjaška osrednja lika, ki ju razigrano odigrata tedaj vzpenjajoča zvezdnika Will Smith in Martin Lawrence, katerih kemija ohranja film nad povprečjem tudi v najšibkejših trenutkih. Nasploh je Bad Boys kratkočasna akcijska komedija za neškodljiv izklop možganov, za kaj več pa je Bay napačen naslov.