Film What Ever Happened to Baby Jane? vsaj na prvi pogled ni obetal večjega uspeha; posnet je bil v črno-beli tehniki in to v obdobju, ko je ta postajala že nekoliko zastarela, v glavnih vlogah sta nastopili dve igralki v poznih petdesetih in okrutna literarna predloga Lukasa Hellerja, ki je prikazovala zastrašujoče disfunkcionalen odnos med dvema sestrama, katere razžirata ljubosumje in stare zamere, so bile vse prej kot sestavine za kritiški in komercialni uspeh. A zgodilo se je ravno nasprotno; film ni postal zgolj kritiško hvaljen in velikanska finančna uspešnica, ampak je obudil tedaj zaspani karieri glavnih igralk Bette Davis in Joan Crawford, ki naj bi bile tekom snemanja tudi resne rivalke. V filmu spremljamo tragično zgodbo sester Hudson, ki sta po zatonu igralskih karier obsojeni na življenje v stari hollywoodski vili; starejša Jane (Davis) je duševno neuravnovešena sadistka in nekdanja otroška igralska zvezdnica, ki je vedno ostajala v senci svoje mlajše in bistveno bolj nadarjene sestre Blanche (Crawford), ki pa je zaradi prometne nesreče postala paraplegik. Režiser Robert Aldrich izvrstno prepleta elemente klavstrofobične neo-gotske srhljivke, psihološkega trilerja in sprevržene črne komedije ter ustvari tragični in zastrašujoči portret razklanih sester, ki ju poganjata fenomenalni Davisova in Crawfordova v svojih življenjskih vlogah. Zgodba je polna zadovoljivih preobratov, četudi je na trenutke moč zaznati kakšno nelogičnost ali ponesrečeno naključje, dogajanje pa še dodatno popestrijo vzdušna temačna atmosfera, za 60. leta značilna melodramatična glasba, hvalvredno pa je tudi to, da Aldrich uspe dokaj avtentično prikazati okrutnost človeškega sadizma, ne da bi ob tem zapadel v ceneno eksplotacijo ali neokusne šoke. What Ever Happened to Baby Jane? upravičeno nosi status grozljive klasike, ki strese tudi po več kot 50. letih.