Ko je leta 2016 ljubitelje neodvisnih grozljivk navdušil ekstremni slasher Terrifier, v katerem je grozo in strah sejal zdaj že ikonični psihopatski klovn po imenu Art, je verjetno zelo malo ljudi predvidevalo, da bo film uspel tlakovati pot franšizi, ki bo uspela obdržati konsistenco tako na ravni stila kot vsebine. Nekateri filmski “moralisti” bi rekli, da je Terrifier serija filmov, ki se naslanjajo zgolj na groteskno nasilje in ostudno brutalnost, vendar bi bila takšna oznaka vse prej kot pravična. Že nadaljevanje Terrifier 2 je dokazalo, kaj pričujočo franšizo ločuje od klavnic tipa Saw in Final Destination; režiser in scenarist Damien Leone ne postreže zgolj z obilico pretiranega nasilja, ampak hkrati ustvari zanimivo zgodbo z napetim vzdušjem in dobro izrisanimi liki, ki so močno oddaljeni od tipičnih praznoglavih lepotcev in lepotic, za katere komaj čakamo, da se znajdejo na morilčevemu spisku žrtev. Terrifier 3 uspešno nadaljuje začrtano zgodbo o najstnici Sienni (odlična Lauren LaVera), ki skuša preboleti travmo zaradi bližnjega srečanja s klovnom Artom (zastrašujoče zabavni David Howard Thorton), v duhu prihajajočih božičnih praznikov pa se zdi, da je nevarnost iz preteklosti vendarle minila. Toda Art si nadane božičkov kostum in začne za seboj (spet) puščati goro trupel, gledalec pa si ob spremljanju ogabnega masakra hkrati zatiska oči kot tudi sili k temu, da ne bi počil od smeha. Terrifier 3 je idelna kombinacija ekstremnega gravža, črnega humorja in pristne človeške drame, ki nameni presenetljivo veliko časa osrednjemu liku Sienne (mimogrede; gre za enega od boljših filmskih ženskih likov v zadnjih letih) in njenemu boju z notranjimi demoni, Leone pa ob tem ne pozabi na grajenje neprijetne atmosfere in obilice kot struna napetih prizorov suspenza, ki je vse prej kot lenoben ali predvidljiv. Na ravni vsebine film resda ni pretirano izviren oz. se oklepa preverjetnih žanrskih vzorcev, hkrati pa včasih z nasiljem občutno pretirava, vendar pa je to nekaj, kar je od franšize Terrifier vedno moč pričakovati. Za ljubitelje prejšnjih dveh filmov skoraj obvezen ogled, za ostale pa verjetno obstajajo manj “ekstremni” slasherji.
