
Življenje francoske pisateljice Constance Debré, vnukinje prvega povojnega predsednika francoske vlade Michela Debréja, je sprva vodilo v predvidljivo usodo posameznice, ujete v idealistično okolje privilegirane malomeščanske elite. Doštudirala je pravo, postala uspešna odvetnica, si našla partnerja, z njim zanosila in rodila sina Paula. Toda pri 43. letih se je Debrejeva nenadoma odločila za drastično spremembo življenjskega sloga; podala je zahtevo za ločitev, odvetniško kariero obesila na klin, si postrigla lase in sprejela novo življenje promiskuitetne lezbične pisateljice. Kot avtorefleksija tega zanjo pomembnega obdobja služi tudi literarna trilogija, katere prvi del se imenuje Love Me Tender; v njem je kot osrednji konflikt izpostavljen njen boj za skrbništvo nad sinom, hkrati pa se posveča tudi svojemu “novemu” življenju lezbijke, ki pogosto menjava partnerke, do katerih se boji gojiti kakršnakoli globja čustva, dneve pa preživi ob kajenju, plavanju, branju in pisanju. Roman, ki sledi zakonitostim trenutno vse bolj trendovskega pisanja t.i. “avtofikcije” (ni naključje, da je roman v slovenščino prevedla Eva Mahkovic, ki v svojih delih uporablja identično tehniko pisanja) v kratkih poglavjih na iskren in neposreden način odpira večno aktualna vprašanja identitete, razlik med spoloma ter predvsem težavnega položaja žensk, ki so razklane med tradicionalnim družbenimi normami in bolj “drastičnim” življenjskim slogom.
Love me Tender je hiter in berljiv roman, vendar pa ga nikakor ni mogoče označiti za lahkotnega oz. “plažnega”. Avtorica nas v v kratkih in udarnih poglavjih pelje skozi čustveno razburkano obdobje razklanosti med preteklostjo in sedanjostjo, med njenim “vsiljenim” malomeščanskim negovanjem idealnega jaza ter transformacijo v osebo, ki išče potešenje v nihilističnem odnosu do sveta in svobodnih seksualnih praksah s popolnimi neznankami. Velja omeniti, da avtorica resda ne vzpostavi ostre kritične drže do svojega novega načina življenja, ga pa vsekakor ne želi idealizirati oz. opisati kot stanje, v katerem se dobro znajde. Love Me Tender je roman o ženski, ki se je našla, vendar se še vedno išče; je roman o poti, ki pa se je šele dobro začela, zato tako bralec kot tudi sama junakinja težko predvidita, kam ju bo usoda peljala. Toda vse je bolje od tičanja v rutinskem dolgčasu, ki ga ponuja že vnaprej začrtano življenje ženske kot sužnje hladnega birokratskega sistema.
Iskrena literarna samorefleksija, ki presega omejitev na spol in nagovori bralca z univerzalnim sporočilom o iskanju in sprejemanju svojega individualizma.