Če bi kje iskali idealen filmski “par” oz. film in režiserja, ki sta ustvarjena drug za drugega, sta to Robert Eggers in klasika nemškega filmskega ekspresionizma Nosferatu, sicer neavtorizirane adaptacije Stokerjevega kultnega romana Drakula. Eggersov prepoznavni artistični pristop je že od začetka njegove kariere močno zaznamovan z elementi filmskega ekspresionizma, zato ni niti malo presenetljivo, da je predelava omenjene mojstrovine F. W. Murnaua predstavljala njegov življenjski projekt, ki ga je pilil več kot desetletje. Nova interpretacija povečini sledi zgodbi izvirnika; nepremičninski agent Thomas Hutter (Nicholas Hoult) odpotuje v odročni grad skrivnostnega grofa Orloka (Bill Skarsgard), da bi sklenil posel nakupa hiše, obenem pa Thomasova žena Ellen (Lily-Rose Depp) začuti usodno povezanost z grofom. Eggers se v svojem četrtem celovečercu vzorno pokloni zapuščini izvirnika in znova prepriča z zastrašujoče čudovito atmosfero, grandiozno glasbo in sapo jemajočo vizualno podobo, ki pričara številne enako poetične kot tudi strašljive trenutke. Ena večjih vsebinskih sprememb je ta, da Eggers mnogo več časa nameni grajenju morbidnega telesnega odnosa med Orlokom in Ellen, kar zgodbi doda za vampirski žanr smiselno začimbo erotičnosti, ki pa je še vedno tesno povezana s potlačeno travmo in izgubo nedolžnosti. Igralske predstave prav tako spoštljivo sledijo melodramatični prezenci likov iz izvirnika, še posebej sijoča pa je Deppova, ki osupne s svojo fenomenalno obrazno mimiko in telesno preobrazbo, medtem ko bo Skarsgardova fascinatna interpretacija ikoničnega Orloka najverjetneje razdelila občinstvo. Eggersova ljubezen do izvirnika je tako prisotna v vsakem kadru, vendar pa je vseeno nekoliko škoda, da v svoji predanosti ni šel do konca in se s tem odpovedal nekaterim nadležnim žanrskim prijemom, ki so bolj “sprejemljivi” za modernejše občinstvo. Če bi film imel manj preverjenih trikov kot so nenadni skoki v kamero in občasno pretiravanje s posebnimi učinki, bi bil Nosferatu še toliko boljši, ampak tudi v takšni obliki še vedno ostaja povsem sprejemljiva vampirska psihodrama, ki na vzoren način predstavi nepozabno klasiko novim generacijam gledalcev.
