Kam točno je zatavalo človeštvo, če je najbolj kontroverzen film leta 2025 igrana adaptacija Disneyjeve animirane klasike Snow White? Pravljični muzikal, ki bi moral izstreliti glavno igralko Rachel Zegler med superzvezde in kot za šalo polniti kinodvorane, se je spremenil v nočno moro vsakega filmskega studia: od nepremišljenih in arogantnih izjav Zeglerjeve, proizraleske drže stranske igralke Gal Gadot v vlogi zlobne kraljice, Disneyjevih bizarnih odločitev, da namesto pritlikavih igralcev uporabi računalniško ustvarjene palčke pa vse do nekontrolirano orjaškega proračuna. Drugače povedano; Snow White je film, ki je za seboj pustil toliko umazanega perila, da ga je skoraj nemogoče spregledati, pa četudi je končni rezultat povsem spodoben in neškodljiv film za mlajše občinstvo, kateremu je za zakulisne drame najverjetneje popolnoma vseeno. Film v režiji Marca Webba polaga svoje adute v šarm in neverjetne pevske sposobnosti Zeglerjeve, ki uspešno utelesi Sneguljčico in s preprostimi potezami kot so mehka obrazna mimika in umirjen glas dobro izpostavi toplino njenega lika, bistveno slabše pa jo odnese Gadotova, ki je sicer vizualno popolna zlobnica, vendar pa njene igralske sposobnosti (oz. pomanjkanje le teh) povzročijo, da je lik kraljice dolgočasno enodimenzionalen in karikaturen. Filmu povzročajo preglavice tudi pogosta razvlečenost in nemarna montaža, za astronomski proračun 270. milijonov dolarjev precej izumentičena vizualna podoba in predvsem patetični izgled palčkov, ki so nenamerno strašljivi in spominjajo na slabo izdelane akcijske figurice. Navkljub vsem očitnim napakam pa Snow White ni katastrofa, saj poleg všečne junakinje postreže s solidnimi pevskimi točkami, impresivno kostumografijo in že omenjenim zvestim sledenjem duhu izvirnika. Končni rezultat je film, ki bi brez odvečnih “kontroverznosti” najverjetneje očaral širše občinstvo in ga znova spomnil na čar večne pravljice o Sneguljčiči in sedmih palčkih.