Irski ruralni noir triler Bring Them Down se začne z močnim emocionalnim in brutalnim prizorom; nervozni voznik Michael (Christopher Abbot) v prometni nesreči ubije mater in hudo rani svoje dekle, nato pa film preskoči nekaj let in spremlja Michaela kot pastirja, ki vodi življenje samotarja na odročni kmetiji s svojimi invalidnim očetom. Njegov vsakdanjik razburja spor s sosedom, ki se utaplja v dolgovih, njun odnos pa še dodatno zaostri odkritje, ko nekdo napade Michaelovo čredo ovac in jim prereže noge. Film režiserja in scenarista Christopherja Andrewsa je precej tipična irska socialna drama z elementi trilerja, ki jo spremljajo pričakovano temačna atmosfera, naturalistične igralske predstave s pristnimi dialogi (in dialekti) ter neolepšan prikaz vsakdanjega nasilja in disfunkcionalnosti v odnosih, ki spremljamo osrednje like na vsakem koraku. In na splošno je Bring Them Down povsem kompetentno narejen in odlično odigran film, ki mračno in nasilno zgodbo o sovraštvu, odpuščanju in maščevanju prikaže brez odvečnega sentimentalizma in naivnosti, Andrews pa skuša dogajanje osvežiti s nenavadno “rašomonsko” strukturo, kjer je gledalcu neko dogajanje posredovano iz perspektiv različnih likov, kar se zdi kot nekaj zanimivega, vendar pa je ravno to tisto, kar predstavlja glavno šibkost pričujočega izdelka. Kot že rečeno; pristop je vsekakor dobrodošel, vendar mora ta služiti svojemu namenu oz. s pomočjo posamezne perspektive na isto dogajanje predstaviti nekaj, kar zgodbi doda novo nianso. Slednje filmu ne uspe najbolje, saj vsaka perspektiva predstavi nekaj, kar je vsakemu gledalcu nemudoma jasno, posledica tega pa je, da v filmu spremljamo četrt ure dolge sekvence nečesa, kar smo lahko predvideli že mnogo prej. Končni rezultat je spodobna, mestoma napeta in atmosferična ruralna tragedija, ki pa žal ne pusti trajnejšega učinka.