Travma in njene manifestacije so zadnja leta (ne glede na to, kako čudno se sliši) postale nekakšen trend znotraj žanra grozljivk. Skoraj vsako leto je moč našteti vsaj ducat strašljivk, v katerih nastopajo čustveno izmučeni posamezniki, ki so v konstantnem konfliktu s samim seboj oz. svojo travmo iz ne tako oddaljene preteklosti. Film z nekoliko smešnim naslovom The Woman In The Yard je s tega vidika obupno klišejski; glavna junakinja je namreč vdova Ramona (Danielle Deadwyler), ki ne uspe preboleti nedavne smrti svojega moža, ki je izgubil življenje v hudi prometni nesreči, sama pa si je v isti nesreči hudo poškodovala nogo in je zato priklenjena na hojo z berglami. Ramona živi s hčerko in sinom na odročni kmetiji, kjer primanjkuje hrane, elektrike in drugih osnovnih pogojev za preživetje, povrhu tega pa družino pretrese prihod skrivnostne ženske v črnem, ki brez pravega razloga sedi na cesti pred kmetijo. The Woman In The Yard je izrazito minimalistična psihološka grozljivka, ki se tematik travme, prebolevanja in odpušča loteva na zelo površinski in predvidljiv način, hkrati pa ob koncu potegne nemalo naivnih in za lase privlečenih zaključkov. Vse to pa ne pomeni, da je film dejansko slab; pravzaprav je na več mestih izredno emocionalen vpogled v grozo posameznikove nepredelane travme, ki je podkrepljen z odlično igralsko predstavo Deadwylerjeve, dobrim občutkom za suspenz, vzdušno “izolirano” atmosfero in prgiščem nepričakovano napetih prizorov. Ob koncu velja opozoriti tudi na to, da The Woman In The Yard ni tako strašljiv kot je žalosten film, zato se bodo marsikateri gledalci, ki pričakujejo hitro moderno grozljivko z neprestano akcijo, najverjetneje dolgočasili. Skratka; pričujoči film ne odkriva tople vode, ampak jezi na preverjenih valovih sodobnih psiholoških srhljivk.