Omejen proračun lahko pri filmih predstavlja velike težave ali pa (mogoče ravno zaradi tega) bistveno večji izziv, ki lahko prinese nepričakovano dobre rezultate. Ključno je predvsem to, da zna režiser domiselno izkoristiti ponujen potencial in iz njega iztisniti maksimum, ob katerem lahko občinstvo spregleda nekatere neizogibne težave, ki so posledica omejenih finančnih sredstev. Psihološka folk grozljivka The Severed Sun, sicer celovečerni prvenec režiserja in scenarista Deana Pucketta, ki ima za seboj že lepo število kratkih filmov z močnimi “folk” vplivi (mednje spada tudi odlična grozljivka The Sermon iz leta 2017, na kateri temelji tudi pričujoči film), je primer izdelka, ki se mu pozna nizek proračun in z njim povezane nerodnosti, kar pa ob nastopu odjavne špice ne predstavlja večje frustracije, saj projekt poganjajo Puckettova strast do ustvarjanja in dobro razumevanje žanra. Film je postavljen na odročno britansko podeželje, kjer majhna verska skupnost živi po izrazito tradicionalnih pravilih, vendar pa se ustaljeni red poruši, ko eden od njenih pripadnikov umre v skrivnostnih okoliščinah, njegova žena pa neha hoditi v cerkev in je obtožena prešuštva z nadnaravno zverjo, ki straši v bližnjih gozdovih. The Severed Sun je film, ki se lahko pohvali z izvrstno atmosfero, v kateri se prepletata folklorna temačnost in magični realizem, dobimi igralskimi predstavami (še posebej Emma Appleton), nepričakovano prepričljivimi posebnimi učinki in subtilnim serviranjem psihološko orientirane groze, ki uspe tematizirati večni boj med progresivnim in nazadnjaškim oz. verskim fanatizmom in osebno svobodo. Z izjemo nekaterih tehničnih omejenosti bi filmu lahko očitali občasno predvidljivo vsebino ter nedodelan razvoj likov, vendar pa je kot celota The Severed Sun kompetentno narejen film, ki uspešno dohiteva novi val modernih folk grozljivk.