Tematika vampirizma je bila v filmih že tolikokrat dodelana in raziskana iz različnih zornih kotov, da se zdi, da je na tem področju težko odkrivati kaj bistveno novega. Bleeding, celovečerni prvenec režiserja in scenarista Andrewa Bella, že s tega vidika predstavlja osvežitev, saj koncept pitja krvi obravnava kot odvisnost do mamil; v vampirskem žanru sicer obstajajo konceptualno podobni filmi (dober primer je kultna srhljivka The Addiction legendarnega Abela Ferrare), toda Bell stopi še korak dlje in ustvari grobo realističen (oz. kolikor je to možno) portret neprivilegiranih in od družbe odrinjenih mladih, ki tičijo v zakotnih postindustrijskih mestih in med odvisniškimi deliriji iščejo pot iz eksistencialnega brezna, v katerem so se znašli. Film je postavljen v svet, kjer ljudje preprodajajo vampirsko kri kot mamilo, glavna junaka Sean in Eric pa sta mladoletna prestopnika, ki se znajdeta na begu pred dilerjem, kateremu sta dolžna ogromno vsoto denarja. Med tavanjem po gozdu naletita na navidez zapuščeno hišo, v kateri pa se nahaja mlado dekle, za katero se izkaže, da je vampirka. Bleeding je film, ki vključuje elemente vampirske grozljivke, vendar pa Bella bolj kot prelivanje krvi in fantastični vložki zanima pristna človeška drama o težavnih odnosih, izgubljenih priložnostih in premagovanju notranjih demonov. Film se poslužuje grobe estetike socialnega realizma celovečercev Debre Granik, dogajanje pa obogati s pristno temačno atmosfero, prepričljivimi igralskimi predstavami in presenetljivo učinkovitim prepletanjem fantazijske groze in psihološke drame o odraščanju. Bleeding sicer ni popoln film; navkljub trudu Bell ni povsem kos zastavljenim ambicijam, hkrati pa ima film težave z razvlečenostjo in repeticijo, ki pride še posebej do izraza v zadnji tretjini. Navkljub tem majhnim napakam gre za impresivni celovečerec režiserja, o katerem bomo v prihodnje (upajmo) še slišali.