Kultna grozljivka Friday The 13th je v začetku 80. let zakrivila popularnost t.i. slasherjev, ki se odvijajo v počitniških kampih, večina nastopajočih pa je s hormoni podivjanih najstnikov, za katere je gledalcu pogosto bolj ali manj vseeno, če končajo na morilčevem dnevnem meniju. In točno v to smer sprva krene tudi srhljivka Marshmallow, ki spremlja anksioznega in sramežljivega 12 – letnega Morgana, ki je čez poletje poslan v počitniški kamp ob jezeru, kjer je skupaj z ostalimi otroci pod budnim nadzorom vzgojiteljev, ki jim – po lastnih besedah – želijo pričarati najlepše poletje v življenju. Toda kmalu se izkaže, da nad kampom visi senca urbane legende o psihopatskem zdravniku, za katero pa se skriva še nekaj bistveno bolj strašljivega. Kot že omenjeno, se Marshmallow sprva namerno odvija kot klišejski mladinski slasher, ki pa nekje na polovici pridobi elemente psihološkega trilerja in znanstvene fantastike ter gledalca odpelje v popolnoma drugačno smer od pričakovane; režiser Daniel DelPurgatorio in scenarist Andy Greskoviak uspeta s pomočjo vzdušne temačne atmosfere, simpatične galerije likov, ki bi sicer zaslužili malce bolj poglobljene osebnosti ter presenetljivo solidnih predstav mlade igralske zasedbe domiselno in prebrisano obrniti žanrske klišeje na glavo in jim vliti novo življenje, pa četudi se ob nastopu odjavne špice zdi, da bo število gledalcev, ki jim bo končni preobrat všeč, enak kot tistih, ki ga bodo prezirali in v njem iskali vsebinske luknje, ki so sicer popolnoma možne. Marshmallow glede na ves potencial in ambiciozni koncept morebiti ne uspe izkoristiti vsega, kar ponuja, vendar pa je še vedno zelo soliden in napet psihotriler, ki bo gledalca enako močno prestrašil kot tudi spravil ob živce.