Britanski filmar iranskega porekla Babak Anvari, ki je pred dobrim desetletjem presenetil z nadnaravnim trilerjem Under the Shadow, se z najnovejšim celovečercem, psihološko srhljivko Hallow Road poslužuje preverjenih osnov filmskega minimalizma. Dogajanje se povečini odvrti na eni sami lokaciji (tokrat v notranjosti avtomobila), zgodba se razvija preko telefonskih pogovorov v realnem času slabih 75 minut, v filmu pa nastopata zgolj dva lika. . Okvirni zaplet je navidezno preprost; reševalko Maddie (Rosamund Pike) in njenega moža Franka (Matthew Rhys) ob dveh zjutraj preseneti klic njune hčerke Alice, ki je povzročila prometno nesrečo, v kateri je umrlo mlado dekle. Obupana starša se v impulzivni želji, da bi zaščitila svojega otroka, z avtomobilom odpeljeta na prizorišče nesreče, vendar sta na poti do cilja preko telefona priča spremembi hčerkinega obnašanja, poleg tega pa trčita ob skrivnostno žensko, ki želi prav tako priskočiti Alice na pomoč. Hallow Road je navkljub minimalističnim vložkom presenetljivo učinkovit in napet triler, ki prepriča z vzdušno temačno atmosfero (Anvari dobro izkoristi strašljivo podobo praznih cest v nočnem času), dobro tempiranim suspenzom in predvsem odličnimi igralskimi predstavami, kjer najbolj preseneti Pikova, ki se distancira od portretiranja hladnokrvnih in brezčutnih usodnih žensk in namesto tega postreže z močno emocionalno vlogo obupane matere, ki se je preko hčerkine vpletenosti v prometno nesrečo prisiljena soočiti z lastnimi presodki in travmami. Minimalistični koncept je dobro izkoriščen, četudi smo gledalci videli že boljše izvedbe (dober primer je npr. drama Locke s Tomom Hardyjem), največ polemik pa bo verjetno povzročil enigmatičen zaključek, ob katerem bi si želeli, da bi bil bolje razdelan, kar bi se rešilo že s tem, če bi bil film vsaj za deset, petnajst minut daljši. Navkljub temu je Hollow Road dovolj premeten in inteligenten triler, ki bo brez težav zbudil gledalčevo pozornost.