Marsikateri igralec bi ponudbo za glavno vlogo v filmu The Woodsman nemudoma zavrnil, saj se ta dotika ene najbolj občutljivih problematik, o kateri se hkrati govori veliko in premalo; pedofiliji. Kar pa pričujoči film dela še bolj kontroverznega, je to, da predstavi svojo zgodbo ne iz perspektive žrtve, kot je to običajno, ampak skozi oči pedofila, ki se mora po storjenem dejanju in opravljeni zaporni kazni vrniti nazaj v normalno življenje, če je to sploh mogoče. Walter (Kevin Bacon v eni od svojih najboljših igralskih predstav) je zaradi spolnega napada na deklico preživel dvanajst let v zaporu, ko pa je izpuščen in si najde streho nad glavo, zaposlitev in morebitno ljubezen, se njegov boj za notranjo osvoboditev od temačnih impulzov šele začne. Nepazljiv gledalec bi rekel, da skuša The Woodsman ustvariti sočuten portret človeka, ki je zagrešil zelo ostudno kriminalno dejanje, vendar temu ni tako; največja groza pričujočega filma režiserke in scenaristke Nicole Kassell je v tem, da razgalja izredno neprijetno resnico o pedofiliji, pred katero si še vedno zatiskamo oči. Ta resnica je, da otroka spolno zlorabijo povsem običajni ljudje, ki jih srečujemo na ulici, ne pa stereotipne pošasti, ki obstajajo zgolj v grozljivkah. Kasselova se tega tveganega koraka loti subtilno, sofisticirano in še vedno grobo realistično, pri tem pa problematiko razgali iz vseh možnih zornih kotov in ohrani čustveno nit zgodbe, katere osrednji motiv je morebitno iskanje odrešitve za človeka, ki si te zaradi posledice svojih dejanj sploh ne zasluži. Film s svojo mračno atmosfero, izvrstnimi dialogi in že omenjenimi vrhunskimi igralskimi predstavami samozavestno ustvari resda neprijetno, vendar sporočilno močno psihološko dramo, ki jo gledalec zlepa ne pozabi.