Psihološka grozljivka The Beldham ne potrebuje dolgo časa, da pri gledalcu zbudi interes; že v uvodnem zastrašujočem prizoru namreč spremljamo skrivnostno žensko postavo z vranjo masko, ki ugrabi jokajočega dojenčka. Režijski prvenec Angele Gulner se opira na “resnično” starodavno legendo o čarovnici, ki se hrani z novorojenčki, vanjo pa vnese tudi večno aktualno problematiko poporodne depresije, s katero se sooča vse več mladih mamic. Glavna junakinja filma je Harper, mama samohranilka, ki se s svojo hčerkico vrne v hiše odtujene matere Sadie (veteranka Patricia Heaton), ki sedaj živi s svojim novim partnerjem (prav tako igralski veteran Corbin Bernsen) in mlado pomočnico. Tekom bivanja v hiši se Harper, ki ima izredno zaščitniške materinske nagone, začne soočati z nevidno nevarnostjo, ki ogroža predvsem njenega otroka, strah pa jo kmalu pahne v stanje nerazsodnosti. The Beldham je povsem kompetentno narejena grozljivka, ki se dotika žal še vedno zamolčane teme bremen, ki jih prinaša materinstvo na domiseln in provokativen način, kjer ni povsem jasno, če mati predstavlja pozitiven ali negativen lik, Gulnerjeva pa se pogosto zateka k minimalizmu in dvoumnosti zgodbe, ki jo poganja tudi izvrstna igralska zasedba (poleg Heatonove velja omeniti tudi zavzeto osrednjo predstavo Katie Parker) in večplastni simbolizem. Zaradi temačne atmosfere in izrazitega psihološkega naboja mnogi film primerjajo z mojstrovino The Babadook, vendar pa žal The Beldham ni tako strašljiv film kot sprva obeta; režiserka občasno postreže s kakšnim napetim prizorom, vendar pa se povečini osredotoča na človeško dramo, s čimer ni seveda nič narobe, toda glede an obetavno premiso bi pričakovali bolj zastrašujoč in provokativen film. The Beldham je tako film, ki mu manjka nekaj več drznosti, da bi štrlel iz povprečja, vendar je še vedno več kot vreden vsaj enkratnega ogleda.