Jim Jarmusch, eden od pionirjev ameriškega neodvisnega filma, je pred pričujočim filmom pošteno razočaral z dolgočasno zombijevsko komedijo The Dead Don’t Die, zato je bilo bistveno bolj smiselno, da se s tragikomičnim triptihom Father Mother Sister Brother vrne k svojim koreninam. Film je sestavljen iz treh zgodb, katerim je skupen prikaz odtujenih družinskih odnosov; v prvi srečamo brata in sestro, ki odpotujeta v ruralni predel Amerike, da bi obiskala svojega samotarskega očeta, v drugi, postavljeni v irsko prestolnico Dublin, spremljamo hkrati spokojno kot tudi neprijetno letno čajanko matere in dveh osebnostno popolnoma različnih sister, zadnja pa spremlja brata in sestro, ki po smrti svojih staršev še zadnjič obiščeta njuno stanovanje v Parizu. Father Mother Sister Brother v marsičem spominja na Jarmuschova zgodnejša dela kot sta Mystery Train in predvsem Night on Earth; tudi tokrat imamo namreč opravka s “svetovno” razglednico zgodb, ki se odvijajo v ZDA in Evropi, dogajanje je zelo minimalistično, vezno tkivo filma pa kakopak predstavlja odličen zvezdniški ansambel, kjer zasijejo Tom Waits, Adam Driver, Cate Blanchett, Vicky Krieps, Charlotte Rampling, Indya Moore in Luka Sabbath. S pričujočim filmom se Jarmsuch vrača k tistemu, kar najbolj obvlada; k prikazovanju sladkih in grenkih vinjet iz našega vsakdana, ki so pospremljene z značilno minimalistično poetiko, vizualno in zvočno simboliko ter primerno počasnim tempom. Ob tem velja opozoriti, da lahko Father Mother Sister Brother pošteno frustrira gledalca, še posebej tistega, ki od filma pričakuje klasično fabulo z dramatičnimi zasuki in sklepno katarzo; Jarmuschove zgodbe se naključno začnejo in tako tudi končajo, ob koncu vsake vinjete pa se zdi, da smo bili gledalci priča zgolj drobnemu delu življenj, ki spremljajo omenjene družine. Father Mother Sister Brother je tako osvežujoča obuditev Jarmuschovega stila, ki pa bo še vedno delil gledalce.