The Thing, ZF šoker kralja grozljivk Johna Carpenterja, je ugledal luč sveta v poletnem času 1982, ko so v kinih kraljevali optimistični blockbusterji, še posebej Spielbergova klasika E.T. Občinstvo, katerega verjetno ni mikal temačen in zastrašujoč ton (dobesedno) ledenega trilerja, postavljenega na Antarktiko, je film spregledalo, kritiki pa so bili do izdelka prav tako precej zadržani. Na srečo je bila zgodovina v tem primeru na strani zmagovalca, zato je The Thing tekom let vendarle doživel ponovno evalvacijo in si prislužil status kultne mojstrovine, ki ni zaznamovala zgolj 80. leta, ampak predstavljala revolucijo na področju posebnih učinkov in gradnje suspenza. Film spremlja skupino ameriških znanstvenikov, ki opravlja dela v bazi na Antarktiki in se je prisiljena soočiti z nezemeljskim organizmom, ki je zmožen prevzeti obliko kateregakoli živega organizma, kar posledično zbudi paranojo in nezaupanje med člani ekipe, saj lahko vsak izmed njih predstavlja nevarnost. Z današnjega vidika je težko rezumati, zakaj je bil film The Thing kritiško tako slabo sprejet, saj skoraj na vseh ravneh predstavlja presežek; od osupljivih posebnih učinkov, ki so tlakovali pot eksploziji popularnosti t.i. telesne grozljivke v 80. letih, nepozabne glasbene podlage Ennia Morriconeja, dobro razvitih likov, ki navkljub skromni karakterizaciji uspejo zavoljo odličnih igralskih predstav pustiti močan vtis, brezhibno stopnjevanega suspenza in klavstrofobičnega vzdušja ujetosti na eni sami lokaciji pa seveda do vizualno impresivne podobe, ki izvrstno ujame neusmiljen hlad antarktičnega okolja. Filmu The Thing mogoče ne bi škodilo, če bi bil nekoliko daljši in preživel dlje časa z liki, vendar pa Carpenterja to ne zanima; gre za ledeni triler, ki je napet od prve do zadnje minute in kjer ni časa za razmislek, saj nevarnost preži na vsakem koraku. Carpenterjeva ledena mojstrovina.