Uspeh mnogih filmov je odvisen tudi od tega, kako je predstavljen glavni junak in da se gledalci z njim lahko do določene mere poistovetimo. Slednje vsekakor ne velja za psihološki neo-noir triler Nightcrawler, kjer Jake Gyllenhaal blesti v vlogi Lousia Blooma, sociopatskega potepuha, ki se s kamero v roki potika po Los Angelesu in snema prizorišča prometnih nesreč in zločinov, posnetke pa nato za visok znesek proda lokalni televizijski postaji, ki si s senzacionalnostjo začne dvigovati ratinge. Nightcrawler je film, ki na iskren način razgali nič kaj zavidanja vredno podobo sveta, v katerem živimo in ga aktivno “ohranjamo” pri življenju; govora je o svetu mrhovinarskega novinarstva, ki brezsramno izkorišča človeške tragedije in z njimi mastno služi, hkrati pa briše mejo med etičnostjo in brezobzirnostjo. Režiser in scenarist Dan Gilory tako ogromno pozornosti namenja odkriti kritiki novinarskega sveta, ki se v boju za gledanostjo poslužuje mnogih moralno spornih potez in večkrat postavi na prvo mesto dobro zgodbo kot pa dejstva, vendar pa je film hkrati srhljivo avtentičen portret psihopata, ki ga fenomenalno upodobi Gyllenhaal z verjetno svojo najbolj temačno predstavo v karieri. Nightcrawler poleg vrhunskih igralskih predstav prepriča z izpiljeno vizualno podobo, ki posnema estetiko neo-noir trilerjev, odlično glasbo, živahnim dogajanjem in ostro pripovedno nitjo, ki gledalcu ne prizanaša in ga prisili k razmisleku o tem, v kakšnem svetu živi. Moderna mojstrovina.