Ameriška glasbenica Hayley Kiyoko je leta 2015 izdala single z naslovom Girls Like Girls, ki so ga nekateri glasbeni mediji uvrstili med najboljše lezbične pesmi vseh časov. Uspeh skladbe je bil dovolj močan, da je Kiyokovo navdihnila za pisanje istoimenskega romana, ki je izšel leta 2023, naslednji logični korak pa je bila še filmska adaptacija, ki jo je prav tako v roke prevzela glasbenica in tako postregla s svojim režijskim debijem. Girls Like Girls je melanholična pripoved o introvertirani 17-letnici Coley (Maya da Costa), ki se po materini smrti preseli k odtujenemu očetu (Zack Braff) v San Diego in med poletjem spozna vrstnico Sonyo (Myra Molloy), ki hitro postane njena najboljša prijateljica. Med dekletoma se kmalu prižgejo romantične iskrice, vendar pa vmes poseže bridka realnost; Coley skuša sprejeti svojo drugačnost, vendar jo preganja travmatična preteklost, povezana z materino smrtjo, medtem ko skuša Sonya ohranjati videz povprečnega dekleta iz soseske, ki mora ugoditi tradicionalnim družbenim normam. Girls Like Girls je v svojem bistvu morebiti res še ena lezbična mladinska drama, kjer ljubezen služi kot povod za posameznikovo sprejemanje lastne identitete, vendar pa je na srečo mnogo več kot to. Kiyokova se v svojem prvencu izkaže kot zelo spretna in subtilna filmarka, ki znanim situacijam vnaša svežino in seže onkraj mej predvidljivega; prisrčno in grenko zgodbo začini s toplim humorjem, iskrenim razumevanjem stisk najstnikov v najbolj občutljivih letih, poetičnimi podobami narave, ki brezhibno ujamejo melanholični duh pripoved ter brezhibnim ohranjanjem ravnotežja med sentimentalnostjo in grobim realizmom. Za piko na i pa poskrbijo tudi izvrstne igralske predstave, kjer zasije predvsem da Costa, ki perfektno zajame ranljivost in konfliktnost svojega lika. Girls Like Girls je morebiti res preprost in nepretenciozen film, vendar z ogromno srca na pravem mestu.