Po izletu v vode distopičnega psihološkega trilerja Don’t Worry Darling, ki je s seboj prinesel cel kup nadležnih zakulisnih dram, se je Olivia Wilde s svojim tretjim režijskim poskusom The Invite skuša približati tonu nevrotične romantične komedije za odrasle, s katerimi je zaslovel Woody Allen. Film sledi večeru v življenju odtujenih zakoncev Joeja (Seth Rogen) in Angele (Wilde), ki pričakujeta obisk svojih novih sosedov Hawka (Edward Norton) in njegove partnerke Pine (Penelope Cruz); tekom sprva sproščenega druženja se začnejo hitro razkrivati luknje v odnosih obeh parov, kar posledično vodi do čustvenega izbruha z usodnimi posledicami. The Invite je film, ki skuša s trpkim humorjem in pogosto prisotnostjo cinizma v dialogih analizirati frustracije parov v srednjih letih, ki se soočajo z zamolčanimi zamerami, neproduktivno komunikacijo in predvsem seksualno frustracijo. Režiserka z omejenostjo na eno lokacijo (večina filma se odvije v stanovanju zakoncev) premeteno zajame tako čustveno kot fizično ujetost likov, njena suverena režija in par posrečenih trenutkov (npr. uporaba melodramatične glasbe, ki duhovito ponazarja čustveno razburkanost osrednjih likov ter vzdušna vizualna podoba) pa znova dokažejo, da je Wildova zelo kompetentna filmarka. Žal pa tehnična dovršenost izdelka ne more nadomestiti tega, da je njegova vsebinska izvedba naravnost utrujajoča; osrednji liki so izredno nadležni in posledično nezanimivi, igralske predstave precej blede (še posebej slabo jo odnese Wildova, ki igra preveč teatralno), dialogi so polni šal na prvo žogo, ki so povrhu tega še obupno razvlečene, nasploh pa se zdi, da Wildovi po obetavnem začetku zelo hitro zmanjka idej in se v nadaljevanju samo še vrti v krogu. The Invite je film, ki bi ga Woody Allen z lahkoto spremenil v prisrčno nevrotično komedijo, medtem ko Wildova zamenja šarm za nadležnost.