Leto 1986. Penny Lane je najstnica, ki doživlja čustveno najbolj turbolentno obdobje svojega odraščanja; srednje šole je konec in tik pred odhodom na univerzi se odloči organizirati hišno zabavo s svojima najboljšima prijateljicama (razkrito je tudi, da do ene od njih goji močna ljubezenska čustva). Kar se sprva začne kot sproščen večer druženja in popivanja, kmalu postane nekaj bistveno bolj neprijetnega, saj se trojici pridruži Pennyjina podivjana, bolestno ljubosumna in posesivna sestrična Kat, ki s seboj pripelje tudi svojega novega fanta, nasilnega bivšega zapornika. Penny Lane Is Dead je film, ki se delno odvija kot svojevrstni poklon klasični komediji Home Alone, le da je izkupiček medsebojnega obračunavanja tokrat bistveno bolj brutalen, temačen in predvsem krvav. Režiserka in scenaristka Mia’kate Russell se izkaže kot kompetentna filmarka, ki uspešno združi elemente krvave psihološke grozljivke in črne komedije; slednja v prvi polovici ni tako izrazita in pride do poudarka šele v nadaljevanju v kombinaciji z absurdnim nasiljem, ki temelji na prepričljivih praktičnih učinkih. Zgodba filma je dokaj preprosta in proti koncu izredno predvidljiva, vendar pa to ni preveč moteče, saj Russelova te pomankljivosti odpravi z živahnim tempom in zanimivo galerijo preprostih likov, med katerimi zasije predvsem Sophia Wright-Mendelsohn kot zmešana sestrična Kat; njen lik ne sledi trenutnemu trendu sočutnega “počlovečenja” zlikovcev, ampak ostaja absurdno sadističen in nepopustljivo zloben vse do nastopa odjavne špice. Penny Lane Is Dead je navkljub občasni plitkosti in predvidljivosti preveč duhovit in odštekan film, da gledalec v njem ne bi užival.