
Izbruh popularnosti nadaljevanke Stranger Things je poskrbel za ponovno “rojstvo” 80. let, ki so s svojimi neonskimi lučmi, retro modo in seksi pop rock glasbo postala nova tržna niša. Zakaj ravno 80. leta, ni težko ugotoviti; ta so predstavljala obdobje neobremenjenosti z ideologijami in politiko ter se prilagodila pogosto divjemu hedonističnemu užitku, ki je za današnjo publiko očitno zelo privlačen. Fascinacija nad omenjenim desetletjem pop kulture se izraža tudi preko ZF srhljivke Onslaught režiserja in scenarista Adama Wingarda, ki je v preteklosti že poskrbel za nekaj modernih filmskih klasik, še posebej za izvrstni akcijski triler The Guest, s katerim naj bi si pričujoči film celo delil isti univerzum, pa četudi za to nima nekega posebnega razloga. Wingardov film je zelo očiten poklon klasiki Terminator, saj sta v ospredju prepoznavno temačna elektronska glasba in nesubtilni mežiki estetiki 80. let, za osrednji motiv pa je izbran večni boj med človekom in strojem. Zgodba je peresno lahka; iz puščavske vojaške baze v Novi Mehiki pobegnejo trije genetsko ustvarjeni supervojaki, ki krenejo na morilski pohod, dokler ne vdrejo v prikoličarsko naselje, kjer živi travmatizirana vojna veteranka in ostrostrelka Celeste (Adria Arjona). Onslaught je film, ki najbolj deluje kot neobremenjena reciklaža vseh možnih žanrskih klišejev iz tehnotrilerjev iz 80. let, saj postreže s stilsko dovršenim nasiljem, absurdno zgodbo, ki je ne smemo jemati resno, črnim humorjem, privlačno vizualno podobo, risankastim gravžem in plitkimi stereotipnimi liki, kjer kakopak ne sme manjkati močna in neodvisna ženska, ki je po neki čudni logiki edina, ki lahko zaustavi trojico domnevno neuničljivih vojakov. Wingardov akcijski stampedo je za preganjanje dolgčasa povsem neškodljiva in spodobna zabava, vendar pa žal to ni dovolj, da bi lahko štrlel iz povprečja. Tudi če se film zaveda, da je neumna akcija, bi vseeno moral poskrbeti za kaj več kot zgolj formulaično mineštro neizvirnih idej, plehkih likov, generične akcije in nasploh neizstopajočo vsebino. Onslaught ni slab film, vendar ga najverjetneje po ogledu ne boste ohranili v trajnem spominu.