Slovenski filmski režiser Igor Šterk je poznan po svojih vizualno impresivnih, atmosferičnih in artistično usmerjenih filmih in tudi njegov tretji celovečerec 9:06 s tega vidika ne izstopa. Film postreže z domiselno mešanico psihološkega trilerja in noirovske drame, ki se loteva za omenjena žanra pogosto obravnavani problematike izgube identitete in odtujenosti. Igor Samobor igra policijskega inšpektorja, ki preiskuje skrivnostni samomor moškega, ki sredi mostu zapusti avtomobil in pade v globino. Med preiskavo, ki vodi v slepe ulice in bi marsikaterega policista slej ko prej spravila v obup, inšpektorjevo iskanje odgovorov preraste v obsesijo, izgubo identitete in prisvajanje življenja nekoga drugega. 9:06 je primer domače noir kriminalke, saj je njen osrednji motiv nekaj, okoli katerega se je vrtel marsikateri film iz zlatega obdobja noira; iskanje identitete. Šterkov film je napolnjen s tesnobno atmosfero, labirintskim svetom, kjer vsak odgovor odpre celo košaro novih vprašanj, glavni junak pa slej ko prej izgubi stik z resničnostjo in najde samega sebe preko življenja nekoga drugega. 9:06 je kompetentno narejen umetniški noir, ki prepriča z dobrimi igralskimi predstavami, izvirnim simbolizmom ter večplastno in po lynchevsko zamotano zgodbo. Da pa gre za film za ljudi z izbranim okusom, pa ni treba poudarjati. Šterkovi filmi so bili vedno takšni in tako je tudi najbolje.