Nemška drama in nesojena nominiranka za tujejezičnega oskarja (film je izpadel iz tekmovanja zaradi preobilice je v medijih oglaševana kot film, posnet v enem samem neprekinjenem kadru. Takšen način snemanja sicer ni novost vendar kljub temu obstaja velika možnost, da je ravno Victoria izdelek, ki je omenjeni koncept realiziral do popolnosti. Film so namreč posneli v zgolj treh 2 uri in pol dolgih poskusih, potem pa izrali tistega, ki je bil najboljši, zaradi težavnosti snemanja pa je bila večina reakcij glavnih junakov in dialogov improviziranih. Gledalec je tako postavljen v kožo nevidnega zalezovalca, ki spremlja dve uri v življenju naslovne junakinje, sicer osamljenega in nesamozavestnega dekleta iz Madrida, ki je v Berlinu zaposlena v manjši kavarni. Film se začne v ritmih podivjane elektronske glasbe, Victoria pa počasi zapusti nočni klub in se na poti domov zaplete v sproščen pogovor s skupino vročekrvnih, vendar navidez neškodljivih fantov. Nadaljevanje filma sicer nima pretirano izvirnega koncepta; naivni deklič se po spletu nesrečnih okoliščin znajde sredi tvegane roparske akcije in se predvidljivo zaljubi v enega od storilcev, kar film nekje na sredini potisne v območje spogledovanja s klasiko Bonnie & Clyde, le da je tokrat romanca potisnjena v ozadje in zadušena pod težo surove realnosti, ki potencialnima ljubimcema ne dovoljuje, da bi si vzela čas za spoznavanje in sprostitev. In ravno ta umazani realizem, ki razbija gledalčeve iluzije o hollywoodsko narejeni limonadi, je tisto, kar pričujoči film dvigne nad povprečje. Koncept neprekinjenega snemanja služi svojemu namenu in gledalca ves čas ohranja v središču izredno napetega dogajanja, poleg tega pa uspe izoblikovati dovolj človeške like, da se z njimi na določeni ravni poistovetimo in vzpostavimo zanimanje za njihove usode. Edino, kar v filmu rahlo zmoti, je ravno naslovna junakinja; Victoria je predstavljena kot osamljeno, nekoliko naivno, vendar dobrosrčno in pogumno dekle, vendar pa mnogo njenih dejanj meji na popolni idiotizem. Najbolj problematična je njena odločnost, da je pripravljena tvegati lastno življenje za tipa, ki ga je spoznala pred slabo uro in o katerem ne ve praktično ničesar, razen tega, da prijateljuje s kriminalci. Navkljub temu pa je Victoria izvrstna realistična drama, ki operira z vsemi mogočimi klišeji kriminalnih filmov, vendar jih obenem ves čas obrača na glavo in jim vliva novo kreativno moč. Kvalitetna urbana drama, ki ne pusti dihati.
