Leta 1977 so bile ulice New Yorka zaznamovane z mnogimi spremembami; z drogami in seksom zaznamovana disko kultura je doživljala svoj zaton, poletni meseci so bili zaznamovani z neprestanimi izpadi električne energije ter obupnim vročinskim valom, dodatno paniko pa je med ljudmi sprožil serijski morilec po imenu Samov sin (Son of Sam), ki je z revolverjem prežal na mlade zaljubljence in jih šest tudi umoril. Duh usodnega poletja je skušal zajeti tudi celovečerni film provokativnega režiserja Spika Leeja z naslovom Summer of Sam, ki preko zgodbe o lovu na morilca razgali psihološki portret različnih stanovalcev soseske v severovzhodnem Bronxu. Vinny (John Leguizamo) je frizer, kateremu zaradi številnih skokov čez plot grozi razpad zakona z lepo Dionno (Mira Sorvino), medtem ko se v njegovo življenje vrne najboljši prijatelj Richie (Adrien Brody), ki se je navdušil na punk gibanjem in s svojim nenavadnim stilom oblačenja ter čudaškim obnašanjem zbuja ogromno negativne pozornosti med prebivalci soseske. Ko policija ni sposobna najti morilca, so mnogi prepričani, da za umori stoji Richie.
Filmi Spika Leeja imajo skoraj vedno istega imenovalca; problematiziranje rasizma in vse prej kot bleščečega položaja temnpoltih skupnosti v Ameriki. Ravno zato je Summer of Sam rahlo nenavaden izdelek, saj se zgoraj omenjenih tem (vsaj neposredno) ne loteva, ampak namesto tega postreže s širšo sliko dogajanja v drugih polovici 70. let, ko je svet, zaznamovan z optimizmom disko kulture, hedonističnim odnosom do življenja ter duhovno neobremenjenostjo, nenadoma trčil ob surovo resničnost; disko je umiral pod težko prebujajočega se punka, nezaščiten seks in droge so začele pobirati svoj davek v obliki virusa HIV, nekdaj bleščeče ulice velikega mesta pa so bile zaznamovane z nasiljem in grozo, personificirano v Samovemu sinu, morilcu novih časov. Summer of Sam je film z mnogimi aduti; močna igralska zasedba, prečudovita fotografija, ki več kot prepričljivo zajame dekadentno poletje ’77 in nemoteče prepletanje fikcije z resničnimi dogodki okoli lova na Samovega sina. Žal je film na trenutke žrtev lastnih ambicij, saj se močno zgleduje po klasikah Roberta Altmana in predstavi široko galerijo likov, katerih pa nikoli ne razvije do konca (z izjemo Vinnyja) in tako izpadejo kot figure z nalogo zapolnitve posameznega kadra, še bolj pa bodejo v oči izraziti stereotipi, ki pa so – vsaj kar se portretiranja belske skupnosti tiče – skoraj zaščitni znak vsakega Leejevega filma. Navkljub temu je Summer of Sam zelo dober, če ne celo najboljši film Spika Leeja, saj je bistveno drugačnejši od večine njegovih izdelkov. Včasih so spremembe tudi koristne.
Ocena 4
