“Potreben je samo en slab trenutek, da človek izgubi razsodnost.” To je eden od znamenitih citatov verjetno najbolj priljubljenega stripovskega zlikovca Jokerja, ki obenem izvrstno zajame vso zgražanje in lov na čarovnice, katerega je sprožil animirani film Batman: The Killing Joke. Za začetek nekaj osnove; film je posnet po istoimenskem znamenitem kratkem stripu, katerega osrednji zaplet je tragični dogodek, ko Joker ustreli Barbaro, hčerko načelnika Gordona in jo permanentno priklene na invalidski voziček. In glede na to, da je Barbara med drugim tudi Batmanova pomočnica Batgirl, je kakopak razumljivo, da temni vitez Gothama sproži osebno maščevanje proti Jokerju. Kot že rečeno, je strip dokaj kratek, zato so zgodbo za celovečerni film pričakovano razširili in ji dodali nekaj zanimivih, pa tudi šokantnih zapletov; v prvi polovici smo tako priča vpogledu v nenavadno razmerje med Batmanom in Batgirl, ki med drugim pripelje do bežnega prizora njunega seksa, ki je mnogim gledalcem dvignil lase pokonci. Mene osebno ni preveč zmotil; po več mesecih sodelovanja je pričakovano, da bo med njima poskočila iskrica, poleg tega pa je film več kot očitno nakaže, da se tako Batman kot Batgirl zavedata napake, ki jih je prineslo to dejanje. Njun odnos s tem postane bolj kompleksen in provokativen, vsaj v mojih očeh. In če smo čisto iskreni; prizor traja nekaj sekund in v njem ni na spregled niti malo gole kože, zato ne razumem, zakaj takšen vik in krik. Še posebej zato, ker je preostali del filma sestavljen iz tistega, kar podjetje DC Comics obvlada stoprocentno; privlačno temačna animacija, odrasli dialogi, nepozabni vokalni duet Kevina Conroyja in Marka Hamilla (njegov Joker je tokrat manj klovnovsi in bolj osebni) ter krvava akcija, več kot zaslužna oznake R. Batman: The Killing Joke sigurno ni najboljši film o Batmanu, vendar je še vedno izredno kvaliteten izdelek.

Ocena 4